Preskoči na vsebino


ZADOBROVA V SREDNJEVEŠKIH LISTINAH


Naselje Zadobrova, nekoč razdeljeno na Zgornjo in Spodnjo Zadobrovo, je v zgodovinskih virih izpričano za preko 700 let nazaj. Srednjeveške listine ga najpogosteje omenjajo z imenom Hard. Najstarejša doslej znana pisna omemba kraja, nemško imenovanega Dobraw, pa je iz leta 1305.
 
To med drugim izvemo v pregledu srednjeveških zemljepisnih imen, zbranem v delu Historična topografija Kranjske (do leta 1500) avtorjev Miha Kosija, Matjaža Bizjaka, Miha Seručnika in Jurija Šilca, ki je izšlo pri Založbi ZRC v Ljubljani leta 2016. Delo je nastalo v okviru projekta Slovenska historična topografija, ki ima za cilj preučiti tudi zemljepisna imena drugih slovenskih pokrajin, in je kot e-knjiga dostopno na spletu (http://topografija.zrc-sazu.si).
 
Listina z omembo Zadobrove iz leta 1305 je bila sestavljena v Gradcu na predvečer sv. Jurija (23. aprila). Ohranila se je v turjaškem arhivu v prepisu iz 16. stoletja, ki se zdaj nahaja v Koroškem deželnem arhivu v Celovcu. S to listino je avstrijski vojvoda Rudolf III. podelil Frideriku I. Čreteškemu in njegovi ženi v dedni fevd več kmetij in mlinov na Kranjskem, med njimi tri kmetije v Zadobrovi (v izvirniku »dreÿ hueben da zu Dobraw«). Z imenom Dobraw kraj kasneje omenja tudi Urbar vicedomskega urada za Kranjsko leta 1496, ko navaja zemljiško posest v Ljubljani in njeni okolici.
 
Druga oblika krajevnega imena je Zadobraw. Tega najdemo v listinah o prodaji dveh kmetij v Zadobrovi iz let 1359 in 1363. Najpogostejše poimenovanje Zadobrove v srednjeveških virih pa je Hard. Tako so takrat zapisovali tudi ime več drugih krajev, kot so današnja Dobrova, Dobrava pri Črnučah, Blejska Dobrava itd. Historična topografija Kranjske navaja trinajst omemb Zadobrove s tem imenom v listinah o podelitvi, razdelitvi ali prodaji posesti in drugih zadevah iz časa med letoma 1335 in 1392. Večino teh listin v izvirniku hrani Arhiv Republike Slovenije.
 
BF
 
 
 
Print Friendly and PDF