Škof Tomaž Hren je Zadobrovi vtisnil zgodovinski pečat s svojim obiskom in posvetitvijo cerkve svetega Tomaža leta 1603. Kakšna pa sta bila njegova življenjska pot in čas, v katerem je škofoval?
Rodil se je 13. novembra 1560 v Ljubljani protestantskima staršema 
Lenartu, kasneje tudi ljubljanskemu županu, in materi Uršuli Žitnik. V mladosti je nanj močno vplival stric Gašper Žitnik, profesor na dunajski univerzi, ki je poskrbel za njegovo šolanje v Gradcu in na Dunaju. Tomaževo kasnejšo namero študirati pravo v Padovi je preprečila bolezen, ob kateri se je zaobljubil postati katoliški duhovnik, če ozdravi. To se je res zgodilo. Leta 1588 je bil posvečen in še isto leto je postal stolni kanonik in pridigar v Ljubljani. Po smrti knezoškofa Janeza Tavčarja leta 1597 je nadvojvoda Ferdinand II. imenoval Hrena za njegovega naslednika, papež Klemen VIII. pa je imenovanje potrdil leta 1599. V letih od 1600 do 1603 je vodil protireformacijsko komisijo za Kranjsko. V letih od 1614 do 1621 je bil tudi namestnik nadvojvode Ferdinanda v Gradcu. Kot škof je večino časa stoloval v Gornjem Gradu, kjer je 10. februarja 1630 umrl in je tam tudi pokopan.
Lenartu, kasneje tudi ljubljanskemu županu, in materi Uršuli Žitnik. V mladosti je nanj močno vplival stric Gašper Žitnik, profesor na dunajski univerzi, ki je poskrbel za njegovo šolanje v Gradcu in na Dunaju. Tomaževo kasnejšo namero študirati pravo v Padovi je preprečila bolezen, ob kateri se je zaobljubil postati katoliški duhovnik, če ozdravi. To se je res zgodilo. Leta 1588 je bil posvečen in še isto leto je postal stolni kanonik in pridigar v Ljubljani. Po smrti knezoškofa Janeza Tavčarja leta 1597 je nadvojvoda Ferdinand II. imenoval Hrena za njegovega naslednika, papež Klemen VIII. pa je imenovanje potrdil leta 1599. V letih od 1600 do 1603 je vodil protireformacijsko komisijo za Kranjsko. V letih od 1614 do 1621 je bil tudi namestnik nadvojvode Ferdinanda v Gradcu. Kot škof je večino časa stoloval v Gornjem Gradu, kjer je 10. februarja 1630 umrl in je tam tudi pokopan.Njegov čas je močno zaznamovala protireformacija. Hrenu očitajo sežige protestantskih knjig, vendar je po drugi strani pridobil soglasje Rima za uporabo Dalmatinove Biblije in spodbujal izdajanje verskih knjig v slovenskem jeziku. Tudi sam je pridigal slovensko in tako pridobival ljudi za katolištvo. Bil je pospeševalec cerkvene glasbe, skrbel je za šolstvo in v Gornjem Gradu ustanovil semenišče, da bi imel dobro izobražene duhovnike. Bil je poznavalec klasičnih jezikov, zanimal se je za številne vede, posebej zgodovino. Vse to ga uvršča med vodilne osebnosti njegovega časa na Kranjskem.
BF
