Ena od prvih jesenskih sobot je v naši župniji vsako leto namenjena romanju. To je dan, ko nas pot zanese v tiste kraje naše lepe domovine, kjer so že naši predniki še posebej goreče slavili, molili in prosili Boga, Marijo ali katerega drugega zavetnika. Tudi letos je bilo tako, ko smo se odpravili v Lurd pri Šentjerneju (Novi Lurd ali Dolenjski Lurd). V soboto, 27. septembra smo se odpeljali proti Dolenjski. Pot smo začeli z molitvijo Angelovega češčenja in se priporočili angelom varuhom za srečno pot.Med vožnjo mimo dolenjskih gričev smo ob čudovitih razmišljanjih gospe Berte Golob zmolili svetli del rožnega venca in že smo zapeljali na parkirišče pred šentjernejsko cerkvijo. Prijaznega župnika smo prosili, da bi nam bil za nadangela Rafaela in nas pospremi k Mariji v Novi Lurd, kar je z veseljem storil. Tam sredi gozda stoji majhna, preprosta cerkvica. Ljudje so jo skozi desetletja pozidali okoli upodobitve lurške votline, ki so jo ob 50-letnici Marijinih prikazovanj v Lurdu leta 1908 postavili na pobudo škofa Jegliča. Marijin in Bernardkin kip so prinesli iz bližnjega pleterskega samostana, ki smo ga malo kasneje tudi obiskali. V tem malem skritem svetišču, ki vedno bolj postaja dolenjska Marijina božja pot, smo se pri sveti maši ta dan najtesneje združili s Stvarnikom, Odrešenikom in nebeško Materjo. Po sveti maši smo odšli v Pleterje, se ob kratki filmski predstavitvi seznanili z zgodovino, življenjem, delom in poslanstvom tihih kartuzijanov, si ogledali staro cerkev in se oskrbeli s kvalitetnimi pridelki s pleterskih vrtov. Naša naslednja postaja je bila Kostanjeviška jama. Mlad jamar nas je pospremil po ozki poti med čudovitimi kapniki. Ob pogledu na to lepoto smo se lahko le čudili: O Bog, kako čudovita so tvoja dela po vsej zemlji. Ob slovesu od Šentjerneja in našega spremljevalca smo v šentjernejski cerkvi še poprosili nebeškega Očeta, da bi znali vsi Slovenci med seboj živeti obzirno in strpno in da bi znali modro presojati časopisne novice. Ko se je dan že spreminjal v večer, smo obiskali še škofijski sedež v Novem mestu in z litanijami Matere Božje sklenili romanje. Poleg organizacije prevoza in opoldanskega obeda, se je za duhovno bogat dan najbolj trudil naš gospod župnik Jože. Poleg molitve in svete daritve je poskrbel tudi za popestritev trenutkov med vožnjo. Prebiral nam je pesmi Toneta Pavčka, ki je bil rojen v teh krajih, bajke Janeza Trdine in vse skupaj začinil tudi s šalami. Romarji smo mu za vse hvaležni. In sklep : Še bomo šli na romanje, saj smo se vrnili bogatejši! Branka Petrič Več o Novem Lurdu si lahko preberete na sledeči povezavi: Lurd pri Šenjerneju Foto: Franc Ribnikar