V tem, kako se obnašamo v cerkvi, se vidi naš odnos do Boga. Potrudimo se in upoštevajmo pariložena navodil.

Obhajilo na roko! Prejeti Jezusa v svoje srce je veliko milost in čast, saj prejmemo najvišjega gosta, samega Boga. Obhajilo lahko prejmemo v usta ali na roko. Kdor želi prejeti obhajilo na roko, mora imeti OBE roki povsem prazni. Pomeni, da ne držimo v eni roki rokavice, robec, rožni venec ali kaj drugega. Ni primerno in ne dovoljeno, da bi na roko, v kateri so različne stvari, prejeli še Jezusovo Telo. Če prejmemo Sveto Rešnje Telo na roko, morata biti prazni obe roki.

Prekrižane noge! Kar je primerno za gostilno ali za pred televizor, ni primerno za v cerkev. Za marsikoga je bolj udobno, če da nogo preko noge, zlasti, če je pogosto navajen takšne oblike sedenja. Vendar se pred Bogom potrudimo za dostojanstvo, tudi za ceno premagovanja. Tudi lepo sedenje je izraz spoštovanja in našega odnosa do Boga in svetega prostora.

Poklek! Če bi v cerkev namestili na primer kamero in bi snemali, kako po samezni verniki pokleknejo, potem bi imeli kaj videti. Ne samo starejši, ki težko pokleknejo do tal, ampak tudi mnogi mladi, otroci in ljudje v srednjih letih komaj malo ukrivijo nogo, kar je daleč od primernega pokleka pred Bogom. Bi se upali predsedniku države, papežu ali drugi osebi na visokem položaju, namesto cele desnice dati le prst ali samo malo malomarno zamahniti z roko, kot pa, da bi mu podali desnico? S poklekom pokažemo spoštovanje do Boga in svojo ponižnost pred Njim. Z malomarnim poklekom pa nehote pokažemo, da do Boga nimamo spoštovanja, da nismo pred Njim ponižni in da je za Boga dobro tudi to, kar za ljudi ne bi bilo. Vsak poklek naj bo izraz ponižnosti pred Jezusom v tabernaklju in ljubeč pozdrav Bogu v Njemu posvečeni hiši.