V soboto, 25. junija 2011, smo se farani Zadobrove odpravili na romanje po poteh in krajih, ki so povezani z zadnjimi dnevi življenja in s smrtjo blaženega Alojzija Grozdeta.
Romanje smo začeli z obiskom obnovljene Marijine cerkve na Zaplazu. To je božjepotna cerkev novomeške škofije. V njej je zdaj zelo lepa kapela, posvečena bl. Alojziju Grozdetu. V notranjosti oltarja so njegove relikvije, prenesene s pokopališča v Šentrupertu. Vernike nagovori prelep mozaik, umetnina p. Ivana Rupnika.
Ob oltarju, ki hrani Grozdetove relikvije, smo imeli sv. mašo. Naše molitve in prošnje so bile usmerjene k Mariji in k bl.Grozdetu. Po maši smo si v bližnjem gozdu natočili v stekleničke zdravilno vodo, ki izvira kot Marijin studenec. Ljudje ga imenujejo žegnanistudenec, saj vodi pripisujejo veliko zdravilno moč, zlasti za očesne bolezni. Lurško Marijo v kapelici smo pozdravili s pesmijo. Z Zaplaškega hriba smo se spustili v dolino Mirne. Pod Mirenskim gradom pelje pešpot v gozd, kjer se je ob potoku Vejeršca po strašnem mučenju končalo Grozdetovo zemeljsko življenje. Ob križu, ki obeležuje njegovo zadnjo postajo trpljenja, smo se mu priporočili z molitvijo.
Duhovno okrepljeni smo nadaljevali pot na Žalostno Goro, kjer stoji božjepotna cerkev Žalostne matere božje. Ob poti do vrha stoji sedem kapelic, ki prikazujejo sedem Marijinih žalostnih življenjskih postaj : - ko starček Simeon napove Sinovo in njeno trpljenje; - ko beži v Egipt; - ko z Jožefom po treh dneh najdeta Jezusa v templju; - ko se z Jezusom srečata na križevem potu; - ko stoji pod križem; - ko mrtvega Sina vzame v naročje; - ko ga spremlja v grob; Povzpeli smo se tudi po svetih štengah. V cerkvi smo se priporočili naši Materi s pesmijo in z litanijami.
Po krajšem postanku ob kavici,pecivu in pijači, smo nadaljevali pot na Veselo Goro, ki jo krasi cerkev sv. Frančiška Ksaverija. To je podružnična cerkev župnije Šentrupert. Tamkajšnji župnik nam je podal nekaj zgodovinskih opisov o nastanku in delovanju cerkve, ki jo krasijo lepe freske in ima oltar, bogat z raznimi relikvijami Zadnja točka romarskega dne pa je bila Stična. Najprej nas je v cerkvi objela sveta tišina. Zmolili smo desetko rožnega venca, zapeli, potem pa nam je p. Bernard govoril o zanimivostih iz zgodovine cerkve in samostana, pa tudi o redovnem življenju. Z ogledom novega župnijskega doma smo zaključili z obiski in se vrnili domov; rahlo utrujeni, polni vtisov in lepih doživetij. Za ta lep, zanimiv in duhovno bogat dan se g. župniku lepo zahvaljujemo!
Nekaj sličic z romanja si lahko ogledate tukaj. foto: Ana Ravnikar
