"Udeleženci letošnje vstajenjske procesije smo bili deležni izjemnega doživetja. Ko se nas je množica župljanov ob 6 h zjutraj zbrala v cerkvi in smo se po presunljivi trikratni »aleluji« pred božjim grobom, napotili v brstečo pomladno naravo, nas je sprejela še prava noč (ponoči smo prešli na poleti čas; po včerajšnjem je bila ura šele 5!). Za svečavo je poskrbela le bleda, a še vedno precej polna luna, mežikajoča tam nekje iz ljubljanske smeri.
Velikonočni čas se začne s Cvetno nedeljo, ki nas spominja na prihod Jezusa v Jeruzalem. Na ta dan blagoslavljamo zelenje (butarice in oljčne vejice).
Temu sledi velikonočno trinevje, ko se najprej na veliki četrtek spominjamo postavitve svete evharistije, v petek Jezusovega trpljenja in smrti na križu in v tihoti velike sobote molimo pred božjim grobom.
Na ta dan zjutraj najprej blagoslovimo ogenj, ki ga potem mladi prinesejo na domove, blagoslavljamo tudi velikonočna jedila, ki simbolizirajo: kruh - Jezusovo telo, okrogel kolač - Jezusovo krono, rdeči pirhi - kaplje krvi in Jezusove rane, hren - žeblje, s katerimi so pribili Jezusa na križ.
To zaužijemo potem v nedeljo po vstajenjski sveti maši.
Zvečer v soboto se že pri vigiliji spominjamo Jezusove zmage nad smrtjo in že zapojemo vstajensko Alelujo, ki pa se v polni moči oglasi na velikonočno jutro pri vstajenski sveti maši.
Kako smo letos doživeli vstajensko procesijo in sveto mašo pa v priloženem opisu VELIKONOČNEGA JUTRA :
"Udeleženci letošnje vstajenjske procesije smo bili deležni izjemnega doživetja. Ko se nas je množica župljanov ob 6 h zjutraj zbrala v cerkvi in smo se po presunljivi trikratni »aleluji« pred božjim grobom, napotili v brstečo pomladno naravo, nas je sprejela še prava noč (ponoči smo prešli na poleti čas; po včerajšnjem je bila ura šele 5!). Za svečavo je poskrbela le bleda, a še vedno precej polna luna, mežikajoča tam nekje iz ljubljanske smeri.Ko se je raztegnjen sprevod pri križu obrnil nazaj, se je nebo z Jutrovega (tako so včasih rekli vzhodu) začelo počasi svetlikati. Rojevala se je zarja novega dne. Kakor da nas hoče spomniti, da se je prav v tisti smeri pred dobrima dvema tisočletjema odvijala ena izmed največjih skrivnosti vsega človeštva, vstajenje našega Odrešenika. Zazdelo se nam je, da ubrane velikonočne melodije združenega zbora in potrkavajoči zvonovi zvenijo vse lepše.
Ko smo se ponovno vrnili v cerkev in se je začela svečana oltarna daritev, se je skozi Marijino stran barvnega stekla za oltarjem začela odslikavati okrogla podoba vzhajajočega sonca; najprej rdečkasta, nato pa vse svetlejša. Med vrhuncem svete maše – povzdigovanjem, je bila že prav svetla, kakor da nam hočejo z Neba izraziti zadovoljstvo nad tem, kar pravkar počnemo, v upanju, da taki ostanemo tudi v prihodnje. Kar žal nam je bilo za tiste, ki tega čudovitega jutra niso bili deležni!
Š.T. "
Urednik
