Na začetku svete maše, po kateri so koledniki z blagoslovom škofa Jamnika odšli po naši župniji, nam je angel sporočil naslednje:
Dragi Zadobrovčani. To vam enostavno moram povedati. Sicer se čas tu na zemlji šteje drugače kot v nebesih, zato bom povedal kar v zemeljskem času.
Torej, bilo je davno, pred več kot 2000 leti. Obličje našega nebeškega Očeta je ob pogledu na zemljo postajalo vedno manj veselo, vedno bolj zaskrbljeno. Kolikokrat sem ob pogledu na zemljo zamižal tudi jaz.
»Kako ljudje ne razumejo, da so moji ljubljeni otroci, zakaj so med njimi zavist, razprtije, zakaj je tolikim ljudem važen le njihovo jaz... in ne vidijo zraven sebe človeka v stiski...«, tako in podobno sem večkrat slišal glasno razmišljati našega dobrega nebeškega Očeta, ki se je pogovarjal s svojim Sinom, nad katerim ima že od nekdaj tako veselje.
Enkrat sem slišal le konec pogovora, ko je Bog vprašal Sina »Pa veš kaj to pomeni zate, če greš na zemljo?« » In Sin je odgovoril: »Da, Oče, vem, ampak vseeno grem«.
Takrat še nisem razumel: Opazil sem le to, da se je obličje Očeta in Sina po tem pogovoru razjasnilo, da se je na njuna obraza vrnilo veselje, tisto nalezljivo, globoko veselje.
Šele kasneje, ko se je začelo vse dogajati,... šele takrat sem razumel, o čem sta govorila. Govorila sta tem, da bo šel Sin ljudem na zemljo povedat, da jih Bog Oče neskončno ljubi, vsakega posebej, da je vsak človek njegov ljubljeni otrok, da jih ni treba biti strah zase, da so v Njegovih rokah varni, le naj se pustijo ljubiti. Da se bo Sin rodil kot majhen otrok in ne bo imel nobenih privilegijev, da se bodo vsi ljudje lahko prepoznali ob Njem in bo lahko vsem Prijatelj. Tako bodo ljudje srečni v srcu, svet pa bo boljši in lepši. In veste, lahko sem bil priča temu dogajanju. Še več. Izbran sem bil celo, da pastirjem oznanim veselo vest o rojstvu malega Jezusa v jaslicah. In zdaj tudi vam povem, Bog vas ljubi, vsakega posebej. Zato odprimo svoja srca, da bomo lahko tudi v srcu slišali veselo vest: »Ti si moj ljubljeni sin, ti si moja ljubljena hči, zelo sem te vesel.«
