Tokratno srečanje »Zlate jeseni«, v ponedeljek, 25. aprila, je prisotne popeljalo v daljno afriško državo Angolo. Za to je poskrbela tokratna gostja gdč. Katarina Kavčič, ki je tam tri leta delovala kot laična misijonarka.
V portugalščini, ki je v tej državi ostala kot uradni jezik iz nekdanjih kolonialnih časov, je učila na neki salezijanski šoli. Živahna gostja s Tolminskega je pripravila izredno zanimiv večer, v katerem nam je na iskriv, neposreden način natresla vrsto podrobnosti iz življenja mladih v tej, sicer izredno bogati državi (diamanti, nafta), od česar pa imajo navadni ljudje bore malo koristi.
Tokratno srečanje »Zlate jeseni«, v ponedeljek, 25. aprila, je prisotne popeljalo v daljno afriško državo Angolo. Za to je poskrbela tokratna gostja gdč. Katarina Kavčič, ki je tam tri leta delovala kot laična misijonarka.V portugalščini, ki je v tej državi ostala kot uradni jezik iz nekdanjih kolonialnih časov, je učila na neki salezijanski šoli. Živahna gostja s Tolminskega je pripravila izredno zanimiv večer, v katerem nam je na iskriv, neposreden način natresla vrsto podrobnosti iz življenja mladih v tej, sicer izredno bogati državi (diamanti, nafta), od česar pa imajo navadni ljudje bore malo koristi. Prisotnim je bilo všeč, da tokrat niso poslušali le o slabih cestah in revščini črne celine, pač pa so slišali marsikaj o tem, kar naredi tamkajšnje ljudi vesele in zadovoljne.
Vzoren primer karitativnega dela, ko mlad človek za nekaj let zapusti svoje udobno okolje in se napoti pomagat ljudem na drugem koncu sveta in ostane ob tem srečen in zadovoljen!
Š. T.
