V tihoti, v soju zvezd nešteto, cerkvica stoji,
ko staro leto se od nas poslavlja.
Svetloba sveč napolni notranjost prostora
in skozi okna v temno noč svetli,
napolni srca vseh s toplino, z mirom,
ko pesem romarjev se oglasi.
Na koncu le še topel roke stisk
in pa voščilo,
naj bo nam zdravo in veselo,
naj Bog nas var'je v letu novem,
in blagoslavlja delo naših rok.
Potem podamo se v dolino,
da blagoslov ponesemo na dom.
In bil je večer (in bila je noč) in bilo je jutro, prvi dan. (1 Mz 1,5)
Nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasvetila luč. (Iz 9,1)
Nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasvetila luč. (Iz 9,1)
Tekst in foto: MM
