Preskoči na vsebino


PRVA PISNA OMEMBA SV. TOMAŽA V ZADOBROVI


Nova in stara cerkev v Zadobrovi sta posvečeni sv. Tomažu. Tako je bilo stoletja nazaj, odkar se omenja cerkev na tem kraju. Kot podružnico jo navaja že inventarni popis ljubljanske župnije sv. Petra iz leta 1526. O njenem obstoju pa priča še starejši urbarski zapis iz leta 1490.
 
Gre za Urbar Nemškega viteškega reda za posest v okolici Ljubljane, Metlike, Črnomlja in Velike Nedelje, ki ga hranijo v arhivu reda na Dunaju, kopijo pa v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Nemški vitezi, znani tudi kot križniki, so imeli v svoji posesti v okolici Ljubljane med drugim tri kmetije pri sv. Tomažu. Urbar kraj omenja kot »zu sannd Thomas« in našteva imena podložnikov in njihove dajatve. Jurij (v izvirniku Georg) Gumpolt je moral letno plačevati 120 soldov, Jurij Glejec 100 soldov in Vid Germer eno marko in 40 soldov (kar je bilo 200 soldov, kajti marka je štela 160 soldov). Prva dva sta morala ob pustu dajati tudi po eno kokoš.
 
Zadobrova je takrat s šempetrsko župnijo že spadala v ljubljansko škofijo. To je namreč leta 1461 (torej 29 let pred nastankom omenjenega zapisa) ustanovil cesar Friderik III. Habsburški in leto zatem potrdil papež Pij II. Škofijo je do svoje smrti leta 1488 vodil prvi ljubljanski škof Sigmund Lambert. Cesar je istega leta za njegovega naslednika imenoval Krištofa Ravbarja, kar je papež Aleksander VI. potrdil leta 1494. Upravno je bila takratna vojvodina Kranjska del rimsko-nemškega cesarstva, ki mu je Friderik III. vladal do leta 1493, nasledil pa ga je Maksimiljan I.
 
Deželo so pestili turški vpadi. Turki so prvič prodrli do Ljubljane leta 1415, kasneje pa med drugim v letih 1492 in 1493. Na svojem pohodu leta 1529 so tudi razdejali zadobrovško cerkev, ki je bila po izročilu še lesena. Škof Tomaž Hren je pozneje zapisal, da »so jo z ognjem in požarom hudo poškodovali in onečastili«. Domačini so potem na njenem mestu postavili novo, zidano cerkev.
 
 
 
BF
 
 
 
Print Friendly and PDF