Uvodoma nam je predstavil svojo življenjsko pot. Rodil se je visoko izobraženima staršema in ima dve mlajši sestri. Že od zgodnje mladosti je čutil poklicanost za duhovništvo in je potem tudi vstopil v mednarodno misijonsko semenišče v Varšavi. Med študijem teologije je opravljal misijonsko prakso v Azerbajdžanu in Izraelu. V duhovnika je bil posvečen leta 2004, nato je kot kaplan tri leta služboval v veliki župniji blizu Varšave, leta 2007 pa ga je varšavski nadškof na prošnjo nadškofa Urana poslal na pastoralno delo v Slovenijo. Na novo okolje se je najprej privajal kot kaplan v Dolnjem Logatcu, potem pa je bil imenovan za župnika v Zalogu.
Osrednja tema pogovora je bilo njegovo doživljanje slovenske verske in pastoralne prakse v luči izkušenj iz rodne Poljske. Razlike opaža že v družbeni klimi. Če je Poljake nasprotovanje nedemokratičnemu režimu močno povezalo s Cerkvijo, Slovence hromi ideološka razdvojenost. V njegovi domovini ni pomanjkanja duhovnih poklicev, Cerkev veliko dela z mladimi in družinami, udeležba v verskem življenju pa je še zelo množična. Slovenija je v teh pogledih zelo drugačna, a po drugi strani ima bolje organizirano karitativno dejavnost in več osebne vere posameznikov, ki predstavljajo sol družbe. Vseh teh razlik pa g. Andrzej ne sodi vrednostno, ampak v njih vidi bogastvo različnosti.
Gost srečanja Zlata jesen v petek, 20. 10. 2017, je bil g. Andrzej Gosek, župnik v župniji Ljubljana-Kašelj/Zalog. Z nami je delil izkušnjo misijonskega duhovnika iz Poljske, ki že desetletje deluje v Sloveniji.
Uvodoma nam je predstavil svojo življenjsko pot. Rodil se je visoko izobraženima staršema in ima dve mlajši sestri. Že od zgodnje mladosti je čutil poklicanost za duhovništvo in je potem tudi vstopil v mednarodno misijonsko semenišče v Varšavi. Med študijem teologije je opravljal misijonsko prakso v Azerbajdžanu in Izraelu. V duhovnika je bil posvečen leta 2004, nato je kot kaplan tri leta služboval v veliki župniji blizu Varšave, leta 2007 pa ga je varšavski nadškof na prošnjo nadškofa Urana poslal na pastoralno delo v Slovenijo. Na novo okolje se je najprej privajal kot kaplan v Dolnjem Logatcu, potem pa je bil imenovan za župnika v Zalogu.Osrednja tema pogovora je bilo njegovo doživljanje slovenske verske in pastoralne prakse v luči izkušenj iz rodne Poljske. Razlike opaža že v družbeni klimi. Če je Poljake nasprotovanje nedemokratičnemu režimu močno povezalo s Cerkvijo, Slovence hromi ideološka razdvojenost. V njegovi domovini ni pomanjkanja duhovnih poklicev, Cerkev veliko dela z mladimi in družinami, udeležba v verskem življenju pa je še zelo množična. Slovenija je v teh pogledih zelo drugačna, a po drugi strani ima bolje organizirano karitativno dejavnost in več osebne vere posameznikov, ki predstavljajo sol družbe. Vseh teh razlik pa g. Andrzej ne sodi vrednostno, ampak v njih vidi bogastvo različnosti.V gostu večera smo lahko spoznali duhovno močnega človeka s posluhom za ljudi in pripravljenega soočati se z izzivi. Obljubil je, da bo na katerem od prihodnjih srečanj povedal kaj več tudi o neokatehumenski skupnosti, ki ji pripada. Zlata jesen tako vztrajno širi obzorja in bogati duha, želi pa si več poslušalcev, kot je bilo prisotnih tokrat.
BF
