V torek, 26. decembra 2017, smo v Zadobrovi s kulturnim programom po drugi praznični maši obeležili tudi dan samostojnosti in enotnosti. Ponosno je zazvenela Zdravljica iz grl vseh prisotnih, prebrani besedili – O domovini Jožeta Bartolja in odlomek iz Kurenta Ivana Cankarja – pa je dopolnil župnijski pevski zbor z Ipavčevo Slovenska dežela in Aljaževo Oj, Triglav, moj dom.
Ponovno smo se spomnili Kurentove hvalnice domovini, ki jo je stvarnik na samem začetku blagoslovil z znamenitimi besedami: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« in jo z lepoto obdaril bolj kot druge pokrajine. Pod Triglavom je pripravil raj veselemu rodu, katerega slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Tudi Bartolj vidi veličino domovine v njeni lepoti in ljudeh, ki so stoletja zdržali pod tujimi gospodarji, preden so uspeli v prizadevanjih za svojo domovino. In zdaj, ko jo imamo, se jo moramo še naučiti spoštovati in ceniti ter se veseliti z njo in med seboj. In to navkljub posameznikom, ki v njenem imenu ne delajo tako, kot bi morali. Tudi če ni izpolnila vseh naših pričakovanj. Zaradi tega ni nič manj lepa in nič manj naša.
Z dnevom samostojnosti in enotnosti se spominjamo razglasitve izida plebiscita o samostojnosti Slovenije 26. decembra 1990. Plebiscit je potekal tri dni prej, na njem pa je ob 93-odstotni udeležbi 95 odstotkov udeležencev glasovalo za Slovenijo kot samostojno in neodvisno državo. Na referendumu in v osamosvojitvenem obdobju, ki je sledilo, smo Slovenci izkazali največjo enotnost v svoji zgodovini. Praznična prireditev nas je spomnila, da bi več domoljubja in enotnosti potrebovali tudi sedaj. Bartolj vsakega izmed nas opominja: »Tudi jaz sem ta domovina in tudi jaz bi moral včasih v njenem imenu kaj storiti, pa nisem …«
BF
