"Sprva je bila postavitev hišnih jaslic v domeni plemstva in bogatih družin, kasneje pa so jih dobili tudi preprosti ljudje. V Evropi so jih po različnih deželah prevzemali v različnih obdobjih. V Rimu so po domovih jaslice postavljali v začetku 17. stoletja, v nemško govorečih deželah v drugi četrtini 17. stoletja, na Avstrijskem po letu 1700, na Češkem pa so bile doslej znane najstarejše jaslice postavljene leta 1562.
To lepo navado sedaj ohranjamo po naših domovih, v naši cerkvi pa jih je ob pomoči še nekaterih sodelavcev ponovno postavil g. Marko Cotman. S hlevčkom in ostalimi objekti, ki jih je sam izdelal, je lepo ponazoril dogodek izpred dobrih dvatisoč let. S postavitvijo, ki se tudi lepo vklaplja v bogoslužni prostor je obiskovalcem cerkve lepo približal božično vzdušje.
Navada postavljanja jaslic je že zelo stara, saj je prve jaslice, oz. upodobitev božičnega dogodka rojstva Jezusa Kristusa, postavil že sv. Frančišek Assiški (1181–1226) leta 1223 v vasici Greccio v Italiji. Potem se je postavljanje jaslic začelo širiti tudi drugam.
"Sprva je bila postavitev hišnih jaslic v domeni plemstva in bogatih družin, kasneje pa so jih dobili tudi preprosti ljudje. V Evropi so jih po različnih deželah prevzemali v različnih obdobjih. V Rimu so po domovih jaslice postavljali v začetku 17. stoletja, v nemško govorečih deželah v drugi četrtini 17. stoletja, na Avstrijskem po letu 1700, na Češkem pa so bile doslej znane najstarejše jaslice postavljene leta 1562.Na slovensko ozemlje so upodobitve Kristusovega rojstva prišle s predstavniki frančiškanskega reda. Ko so se v 13. stoletju oblikovala naša mesta, so se vanje kmalu naselili tudi frančiškani in s seboj prinesli duh svojega ustanovitelja. Med zgodnejšimi jaslični motivi se pojavljajo že v 13. stoletju na pečatu gornjegrajskega benediktinskega samostana, sicer pa je nastanek naših jaslic povezan s prihodom jezuitov. V prvi polovici 17. stoletja so z namenom ljudem približati božični dogodek, z gledališko igro uprizarjali Jezusovo rojstvo in si pri tem pomagali tudi z zibelko. Da bi ohranili učinek božične dramske igre v božičnem času, so »bistveni prizor dogodka« postavljali tako, da bi ostal nespremenjen. Iz te potrebe so nastale jaslice, kakor jih poznamo danes. Gre za maketo igranega prizora oz. postavitev figur v polni plastiki, ki naj bi neme in molče nadaljevale tisto, kar se je predhodno odvijalo na odru."
Jezuiti so postavili prve jaslice v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani leta 1644. V njih so poldrugi meter visoke osebe, kipi, v zaporednih različnih prizorih predstavljale božične skrivnosti. (Vir: portal RKC)
To lepo navado sedaj ohranjamo po naših domovih, v naši cerkvi pa jih je ob pomoči še nekaterih sodelavcev ponovno postavil g. Marko Cotman. S hlevčkom in ostalimi objekti, ki jih je sam izdelal, je lepo ponazoril dogodek izpred dobrih dvatisoč let. S postavitvijo, ki se tudi lepo vklaplja v bogoslužni prostor je obiskovalcem cerkve lepo približal božično vzdušje. MM
