Turki, ki so že od leta 1408 vpadali tudi na slovensko ozemlje, so 29. avgusta 1526 v bitki pri Mohaču porazili ogrsko vojsko, po bitki izropali Budim in si za naslednji cilj zadali osvojitev Dunaja. Avstrijske dežele, ki so jih poleg turške nevarnosti pestili tudi kmečki upori, kuga in lakota, niso zmogle plačevati predpisanih davščin, zato je oblast posegla po tem skrajnem ukrepu. Prizadetih je bilo veliko cerkva, med njimi tudi župnijska cerkev sv. Petra in 24 njenih podružnic.
Zgodovinar Anton Koblar v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko leta 1895 o teh dogodkih poroča: »Ostro so prijemali župnike, oziroma ključarje, da niso kaj utajili.« Povzema tudi zapisnike o odvzemu 27. novembra 1526. Iz njih je med drugim razvidno, da so cerkvi sv. Tomaža v Zadobrovi vzeli en bakren kelih, 4 funte pfenigov in 30 krajcarjev, cerkvi sv. Andreja v Kašlju en bakren kelih s pateno in 48 krajcarjev, cerkvi Matere božje v Polju en srebrn kelih in 9 funtov pfenigov, en bakren kelih pa so tam pustili, cerkev sv. Jakoba na Slapah (ki ne stoji več) pa ni imela ničesar.
Kot ena najstarejših pisnih omemb cerkve sv. Tomaža v Zadobrovi se pogosto navaja inventarni zapisnik župnije sv. Petra iz leta 1526. V resnici je šlo za popis dragocenosti, predvsem cerkvenega posodja in gotovine, ki so jih na ukaz avstrijskega nadvojvode Ferdinanda I. odvzeli cerkvam in samostanom za financiranje obrambe pred Turki.
Turki, ki so že od leta 1408 vpadali tudi na slovensko ozemlje, so 29. avgusta 1526 v bitki pri Mohaču porazili ogrsko vojsko, po bitki izropali Budim in si za naslednji cilj zadali osvojitev Dunaja. Avstrijske dežele, ki so jih poleg turške nevarnosti pestili tudi kmečki upori, kuga in lakota, niso zmogle plačevati predpisanih davščin, zato je oblast posegla po tem skrajnem ukrepu. Prizadetih je bilo veliko cerkva, med njimi tudi župnijska cerkev sv. Petra in 24 njenih podružnic.Zgodovinar Anton Koblar v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko leta 1895 o teh dogodkih poroča: »Ostro so prijemali župnike, oziroma ključarje, da niso kaj utajili.« Povzema tudi zapisnike o odvzemu 27. novembra 1526. Iz njih je med drugim razvidno, da so cerkvi sv. Tomaža v Zadobrovi vzeli en bakren kelih, 4 funte pfenigov in 30 krajcarjev, cerkvi sv. Andreja v Kašlju en bakren kelih s pateno in 48 krajcarjev, cerkvi Matere božje v Polju en srebrn kelih in 9 funtov pfenigov, en bakren kelih pa so tam pustili, cerkev sv. Jakoba na Slapah (ki ne stoji več) pa ni imela ničesar.Cerkvenim predstojnikom so v imenu nadvojvode izročali potrdila o prejemu, da bi dobili odškodnino, a se to ni nikoli zgodilo. Odvzete umetnine so prekovali v denar in ga v naslednjih letih porabili, dežela pa si finančno še dolgo ni opomogla. Za cerkveno umetnost na Kranjskem je bil to hud udarec, saj so se z odvzemom za vedno izgubile mnoge gotske umetnine.
BF
