ZLATA JESEN - kulturni večer, 16.02.2018
Zadnje srečanje »Zlate jeseni«, v petek, 16. februarja 201, je bilo nekaj posebnega. Namesto običajnega gosta je nastopila deseterica naših župljanov in v čast minulega kulturnega praznika prebrala vrsto pesniških in proznih literarnih del, ki so jih ustvarili sami ali pa povzeli iz zakladnice drugih ustvarjalcev.
Prijeten kulturni večer so začeli mladi pevci otroškega pevskega zbora z narodno: Kje so tiste stezice. Nato pa se je – po uvodni Prešernovi Zdravljici, ki jo je zrecitirala ga. Vera Štebe – razvrstila vrsta pesmi in črtic zelo raznolike vsebine. Tudi starostni razpon nastopajočih je bil zelo širok: od igrivega glasu mlade šolarke, prek gospa srednjih let, pa vse do tistih, ki jih osiveli lasje izdajajo, da so si nabrali že vrsto desetletij svojega življenjskega popotovanja. Z eno od črtic pisatelje Ivana Cankarja, ki govori o njegovem ljubečem odnosu do svoje matere, smo se spomnili tudi 100-letnice smrti tega velikana slovenske umetniške besede.Zgodil se je kulturno-umetniški večer, kakršnih žal manjka, zato so se prisotni zedinili, da postane tovrstno srečanje tradicionalno, vsaj ob vsakoletnem kulturnem prazniku.
Š. Tr.
Dodajamo še pesem najmlajše udeleženke večera Ane Bergant Oražem z naslovom DOM
Dom je tam, kjer je toplo,
dom je tam, kjer je lepo.
dom je tam, kjer ljubljen si,
dom je tam, kjer čas stoji.
Kjer mir diši, srce drhti,
kjer duša poje, brez skrbi.
kjer ne boli, kjer srečen si,
da točno tu lahko si ti.
