Preskoči na vsebino


VELIKI ČETRTEK, 29.3.2018


Z velikim četrtkom se začne praznovanje svetega tridnevja pred Veliko nočjo, ki je največji krščanski praznik. Pri sveti maši se spominjamo zadnje večerje, ko je Jezus postavil sveto evharistijo in svojim učencem naročil, naj tako delajo v njegov spomin. S tem je postavil tudi zakrament mašništva. Obenem je ta večer tudi spomin Jezusovega trpljenja v vrtu Getsemani in popolne predanosti Očetovi volji, ko izreče "Zgodi se tvoja volja!" Jezusa ta večer vojaki odpeljejo v ječo. Po maši smo ostali v molitvi in premišljevanju pred z mrežo zastrtim tabernakljem, ki simbolizira ječo, v kateri je Jezus.
 

 
Nocojšnji večer velikega četrtka je poln drhtenja, notranje napetosti in Božje ljubezni. Apostol Janez se z nežnostjo spominja Jezusovega naročila in njegove najbolj srčne želje: "Ljubite se med seboj!"
In potem: "To je moje Telo, to je moja Kri."
Nikdar doumeta skrivnost. V tej sveti daritvi Jezus na nov način razdaja svojo ljubezen in to samo zato, da bi imeli življenje.
 
Sveta maša pomeni razumevajočo ljubezen. Kristus je razumel. Razumel, da imamo strašno lakoto po Bogu. Razumel da smo ustvarjeni za ljubezen. Zato je samega sebe napravil za kruh in rekel: "Če ne jeste mojega mesa in ne pijete moje krvi, ne morete živeti, ne morete ljubiti, ne morete služiti!"
 
Kristus samega sebe naredi lačnega: a ni lačen samo kruha, ampak tudi ljubezni. Samega sebe naredi nagega: a ne potrebuje le kosa obleke, ampak tudi razumevajoče ljubezni, dostojanstva, človeškega dostojanstva. Samega sebe naredi brezdomca, ki ni potreben le skromnega bivališča, ampak tudi globoke iskrene ljubezni. Vse to je evharistija. To je Jezus, živi kruh, ki ga je prišel lomit s teboj in menoj.
 
Ta večer molimo, da se nas dotaknejo dogodki velikega četrtka; da Jezus ne bi bil sam: sam pred sodniki,  sam v ječi,  sam pred vrati našega srca!
Uredil MM
 
 
 
 
 

 

 
 
 
 
Print Friendly and PDF