Na srečanju »Zlate jeseni«, v petek, 20- aprila, smo spet gostili imenitno osebo. Tokrat je bil to znan bolniški duhovnik g. Miro Šlibar, ki že 33 let neumorno nudi duhovno tolažbo in deli zakramente številnim ljudem, ki so jih zdravstvene težave priklenile na bolnišnično posteljo.
Ko ga je leta 1985 takratni ljubljanski nadškof Šuštar postavil za župnika novoustanovljene bolniške župnije, je začel praktično iz nič, vendar je s svojo neumornostjo, vztrajnostjo in globokim zaupanjem v »Gospoda, ki ga je poslal«, postal pravi vzor ljudskega duhovnika, ki je s svojo dobrodušnostjo tisočem in tisočem ljudi, ki so se znašli med bolnišničnim zidovi, vračal upanje v ozdravitev in jim utiral pot za spravo z Bogom.
Nizajoč številne presunljive in presenetljive dogodke iz svoje duhovniške službe in drugih dejavnosti, s katerimi si zapolnjuje bogato življenje (med njimi zlasti izstopa obisk gora), je čas hitro minil in bi ga prisotni še in še poslušali. Škoda, da so aprilska »poletna vročina« in priprave na sv. birmo njihove vrste precej razredčile.
ŠT