Pri bratih kapucinih smo se udeležili jutranje maše v kapeli sv. patra Pija. Kljub soboti se je pri njej zbralo toliko vernikov, da je bila kapela premajhna za vse. V nadaljevanju nam je brat Jože Smukavec predstavil zgodovino samostana in poslanstvo kapucinov ter razkazal njihove prostore. Samostan je bil zgrajen v začetku 18. stoletja, v njem pa zdaj živi šest redovnikov, ki poleg duhovne oskrbe vernikov nudijo tudi pomoč ljudem v stiski in sodelujejo pri pripravi uprizoritev Škofjeloškega pasijona. Samostanska knjižnica, ki hrani mnoge dragocene knjige in rokopise, je dostopna tudi zunanjim uporabnikom.
Med ogledom mesta, ki se ponaša z enim najbolje ohranjenih srednjeveških mestnih jeder pri nas, smo začutili živahen turistični utrip loških ulic in trgov. Povzpeli smo se na grajski hrib do Škoparjeve hiše iz 16. stoletja, se razgledali po Mestnem trgu ter odšli v primestno naselje Puštal in se tam sprehodili po Hudičevi brvi. Po povratku čez Spodnji trg smo si ogledali še gotsko župnijsko cerkev sv. Jakoba. Mimo Stare Loke smo se nato odpeljali na Križno goro, kjer smo se po okrepčilu Pri Boštjanu sprehodili do cerkve sv. Križa in uživali v razgledovanju po okoliških krajih.
Zadnja postaja izleta je bil dvorec Visoko, ki se ga je prijelo tudi ime Tavčarjev dvorec. Nekdanje posestvo rodbine Kalan je namreč leta 1893 kupil pisatelj, odvetnik in kasneje ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, rojen v bližnjih Poljanah. Stari zapisi, ki jih je našel na posestvu, so navdihnili njegov zgodovinski roman z domoljubno noto Visoška kronika. Vse to smo izvedeli in veliko zanimivega videli med vodenim ogledom dvorca. Na posestvu sta tudi velik bronast Tavčarjev kip in družinska grobnica, v kateri počiva pisatelj. Po desetletjih mrtvila Visoko zdaj z obnovljenimi stavbami, razstavnimi prostori in številnimi prireditvami ponovno oživlja.
Letošnji izlet druge zakonske skupine je potekal v Škofji Loki in okolici v soboto, 9. junija 2018. Uvodoma smo obiskali škofjeloški kapucinski samostan, si nato ogledali mesto in nekatere bližnje kraje, za zaključek pa še dvorec Visoko v Poljanski dolini.
Pri bratih kapucinih smo se udeležili jutranje maše v kapeli sv. patra Pija. Kljub soboti se je pri njej zbralo toliko vernikov, da je bila kapela premajhna za vse. V nadaljevanju nam je brat Jože Smukavec predstavil zgodovino samostana in poslanstvo kapucinov ter razkazal njihove prostore. Samostan je bil zgrajen v začetku 18. stoletja, v njem pa zdaj živi šest redovnikov, ki poleg duhovne oskrbe vernikov nudijo tudi pomoč ljudem v stiski in sodelujejo pri pripravi uprizoritev Škofjeloškega pasijona. Samostanska knjižnica, ki hrani mnoge dragocene knjige in rokopise, je dostopna tudi zunanjim uporabnikom.Med ogledom mesta, ki se ponaša z enim najbolje ohranjenih srednjeveških mestnih jeder pri nas, smo začutili živahen turistični utrip loških ulic in trgov. Povzpeli smo se na grajski hrib do Škoparjeve hiše iz 16. stoletja, se razgledali po Mestnem trgu ter odšli v primestno naselje Puštal in se tam sprehodili po Hudičevi brvi. Po povratku čez Spodnji trg smo si ogledali še gotsko župnijsko cerkev sv. Jakoba. Mimo Stare Loke smo se nato odpeljali na Križno goro, kjer smo se po okrepčilu Pri Boštjanu sprehodili do cerkve sv. Križa in uživali v razgledovanju po okoliških krajih.Zadnja postaja izleta je bil dvorec Visoko, ki se ga je prijelo tudi ime Tavčarjev dvorec. Nekdanje posestvo rodbine Kalan je namreč leta 1893 kupil pisatelj, odvetnik in kasneje ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, rojen v bližnjih Poljanah. Stari zapisi, ki jih je našel na posestvu, so navdihnili njegov zgodovinski roman z domoljubno noto Visoška kronika. Vse to smo izvedeli in veliko zanimivega videli med vodenim ogledom dvorca. Na posestvu sta tudi velik bronast Tavčarjev kip in družinska grobnica, v kateri počiva pisatelj. Po desetletjih mrtvila Visoko zdaj z obnovljenimi stavbami, razstavnimi prostori in številnimi prireditvami ponovno oživlja.BF
