V četrtek, 24. januarja 2019, je na srečanju Zlata jesen nastopil dr. Marko Cotman s poljudnim predavanjem o genetiki, s katero se tudi sam poklicno ukvarja. V preteklosti nam je že razložil osnove genetike, tokrat pa je bil poudarek na njenih uporabnih vidikih.
Uvodoma je povzel osnovno znanje o dednih zapisih in prenašanju lastnosti s staršev na potomce. Kemijska osnova dednih zapisov v celicah je molekula DNK z obliko dvojne vijačnice, njeni deli pa ustrezajo genom, 
ki so osnovni nosilci dednine. Ta določa zgradbo in delovanje živega bitja, podobno kot računalniški program določa delovanje računalnika. Jedrna DNK nadzoruje tvorbo proteinov, ki so za vsako vrsto celic specifični, kar je predavatelj slikovito primerjal z omejenim vpogledom v pergamentni zvitek.
ki so osnovni nosilci dednine. Ta določa zgradbo in delovanje živega bitja, podobno kot računalniški program določa delovanje računalnika. Jedrna DNK nadzoruje tvorbo proteinov, ki so za vsako vrsto celic specifični, kar je predavatelj slikovito primerjal z omejenim vpogledom v pergamentni zvitek.Odkritja in tehnološke zmožnosti genetike so v pomoč različnim strokam. Iz genetskega zapisa človeka so na primer razbrali informacije o njegovem geografskem izvoru in selitvah po svetu. S proučevanjem mutacij so pokazali, 
da človeški rod izvira izpred okrog 150.000 let iz Afrike, in ugotovili, kako in kdaj se je od tam postopoma širil po svetu. V forenziki se poslužujejo genetskih metod pri odkrivanju storilcev kriminalnih dejanj in identifikaciji žrtev. To je mogoče tudi v primerih, ko je od dejanj minilo veliko časa, kot v primeru povojnih pobojev, vendar je možnost identifikacije pogojena z vrsto ohranjene dednine in spolom žrtve in sorodnikov.
da človeški rod izvira izpred okrog 150.000 let iz Afrike, in ugotovili, kako in kdaj se je od tam postopoma širil po svetu. V forenziki se poslužujejo genetskih metod pri odkrivanju storilcev kriminalnih dejanj in identifikaciji žrtev. To je mogoče tudi v primerih, ko je od dejanj minilo veliko časa, kot v primeru povojnih pobojev, vendar je možnost identifikacije pogojena z vrsto ohranjene dednine in spolom žrtve in sorodnikov.Predavatelj je postregel tudi z zanimivimi primeri uporabe genetike v praksi. Med njimi so bili potrditev krivolova na osnovi vzorcev iz uplenjene živali, analiza napadov zveri na drobnico, identifikacija posmrtnih ostankov turjaškega kneza Ferdinanda (1655–1706) in odkritje kosti jamskega medveda, ki je izumrl pred 27.500 leti, v kapniku iz Postojnske jame. Zaključil je z mislijo prof. Andreia Lupasa: »Preveč je naključij, da bi bilo vse naključno.«
Poslušalci smo se mu toplo zahvalili za zelo poučen nastop in ga ponovno povabili v goste.
BF
