Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, po večerni sv. maši, smo bili priča zanimivemu literarnemu večeru, na katerem so sodelujoči (Vera Štebe, Slavka Stražar, Andrzej Gosek. Miha in Štefan Trajbarič) predstavili nekatere svoje prispevke, pa tudi dela priznanih domačih in tujih avtorjev (Franceta Prešerna, Simona Gregorčiča, Adama Mickiewicza). Nekaj posebnega je bil nastop g. župnika, ki je najprej v poljščini prebral odlomek iz epske pesnitve »Gospod Tadej« slavnega poljskega pesnika Mickiewicza, nato pa smo isto besedilo slišali še v slovenščini.
Ga. Štebe nas je po Prešernovi Turjaški Rozamundi popeljala še v vsebinsko bogato lastno pesem, primerno prazničnemu dnevu. Slavka Stražar, doma iz soške doline, pa nas je nato z dvema pesmima Simona Gregorčiča doživeto usmerila v svet »Goriškega slavčka«.
Mlade ljubitelje poezije je zastopal Miha Trajbarič z lepo pesmijo o ljubezni do našega planeta Zemlje, ki jo je napisal kot 11-letik v 6. razredu osnovne šole (v odsotnosti avtorja jo je zrecitiral oče Metod). Kratek literarni večer je zaključil Štefan Trajbarič z dvema prispevkoma: s priložnostjo pesmijo ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom in s hudomušno domišljijsko pripovedjo o tem, kako je bilo pri nas, ko je leta 1603 škof Tomaž Hren blagoslavljal našo staro cerkev.
Prisotni so druženje svečano zaključili s petjem dveh kitic Prešernove Zdravljice.
ŠT