Na srečanju Zlata jesen v četrtek, 14. marca 2019, je ponovno nastopil naš župljan, gorski vodnik in mednarodno uveljavljeni alpinist Luka Stražar. Številnim zbranim poslušalcem je v sliki in besedi predstavil vzpon na 7.145 m visoko goro Latok v pogorju Karakorum, ki jo je skupaj s soplezalcema Alešem Česnom in Tomom Livingstonom osvojil 9. avgusta 2018.
Luka je opisal celoten potek odprave: priprave, postavitev baznega tabora, opazovanja gore in pripravo plezalne taktike, aklimatizacijo ter sam vzpon in sestop. Vzpon je trajal štiri dni in se je zaključil s posamično osvojitvijo vrha vsakega od treh plezalcev, sestopili pa so v dveh dneh. Ključen za uspeh je bil poleg ugodnega vremena in usklajenosti članov predvsem slog plezanja. Za razliko od večine drugih odprav so plezali v alpskem slogu, to je z minimalno količino opreme, ki omogoča hitro napredovanje. Poleg tega so večinoma plezali ponoči, ko je sneg pomrznjen in zato verjetnost podorov in plazov manjša.
Na srečanju Zlata jesen v četrtek, 14. marca 2019, je ponovno nastopil naš župljan, gorski vodnik in mednarodno uveljavljeni alpinist Luka Stražar. Številnim zbranim poslušalcem je v sliki in besedi predstavil vzpon na 7.145 m visoko goro Latok v pogorju Karakorum, ki jo je skupaj s soplezalcema Alešem Česnom in Tomom Livingstonom osvojil 9. avgusta 2018.Vzpon so opravili po zahtevni severni smeri, kar pred njimi ni uspelo še nikomur. Od prvega neuspelega poskusa ameriške odprave leta 1978 je namreč to smer poskušalo preplezati več deset drugih odprav, med njimi tudi slovenska leta 2015, a so morale vse po vrsti odnehati. V poskusu ruskih alpinistov poleti 2018 se je eden od njih celo smrtno ponesrečil. Po lažji južni strani je vrh doslej osvojila le skupina japonskih plezalcev leta 1979, tako da je bila slovensko-britanska odprava, katere član je bil Luka Stražar, šele druga v zgodovini, ki je stala na vrhu Latoka.
Luka je opisal celoten potek odprave: priprave, postavitev baznega tabora, opazovanja gore in pripravo plezalne taktike, aklimatizacijo ter sam vzpon in sestop. Vzpon je trajal štiri dni in se je zaključil s posamično osvojitvijo vrha vsakega od treh plezalcev, sestopili pa so v dveh dneh. Ključen za uspeh je bil poleg ugodnega vremena in usklajenosti članov predvsem slog plezanja. Za razliko od večine drugih odprav so plezali v alpskem slogu, to je z minimalno količino opreme, ki omogoča hitro napredovanje. Poleg tega so večinoma plezali ponoči, ko je sneg pomrznjen in zato verjetnost podorov in plazov manjša.V predavanju smo poleg tehničnih spoznali tudi psihološke vidike odprave, od odnosov med udeleženci in obvladovanja neugodnih občutkov do pomena treznega odločanja. O smeri napredovanja in odzivih na spreminjajoče se razmere se je treba odločati sproti in hitro, ob vnaprejšnjem dogovoru, da se v primeru prevelikega tveganja odstopi od nadaljevanja. Da bi se s takšno preudarnostjo loteval tudi nadaljnjih gorniških podvigov, se z njih srečno vračal in nam o njih še pripovedoval, smo Luku zaželeli ob zaključku njegovega nastopa.
BF
