V Most na Soči (ki se je do leta 1952 imenoval Sveta Lucija) nas je privabila možnost vožnje s turistično ladjo po reki Soči. Iz pristanišča smo se po jezeru, ki je nastalo z zajezitvijo reke za hidroelektrarno Doblar, zapeljali v obe smeri: po reki navzgor do sotočja Soče in Tolminke ter navzdol mimo sotočja Soče in Idrijce proti elektrarni. Med vožnjo po modrozeleni reki smo prisluhnili zanimivim pripovedim kapitana, se razgledovali po lepi okolici in se okrepčali za nadaljnjo pot.
Osrednji cilj izleta so bile Mengore, 453 m visok vrh z božjepotno Marijino cerkvijo in muzejem na prostem, ki vodi po sledeh prve svetovne vojne. Z izhodišča pri vasi Čiginj smo se na Mengore podali po romarski poti mimo kapelic križevega pota, ki so jih na novo postavili leta 2008 in jih krasijo mozaiki Marka Ivana Rupnika. Po uri hoda s kratkim premišljevanje ob postajah smo prispeli na vrh z lepim razgledom po okoliških krajih in gorah. Seznanili smo se z burno zgodovino Mengor kot kraja, na katerem se je skozi stoletja ohranjala romarska tradicija in budila narodna zavest. Ogledali smo si tudi cerkev, ki je bila po razdejanju med prvo svetovno vojno obnovljena po načrtih slikarja Toneta Kralja.
Velikonočni ponedeljek, 22. aprila 2019, smo člani druge zakonske skupine izkoristili za svoj letni izlet. Pot nas je vodila v Soško dolino, kjer smo obiskali Most na Soči, Mengore in Volče.
V Most na Soči (ki se je do leta 1952 imenoval Sveta Lucija) nas je privabila možnost vožnje s turistično ladjo po reki Soči. Iz pristanišča smo se po jezeru, ki je nastalo z zajezitvijo reke za hidroelektrarno Doblar, zapeljali v obe smeri: po reki navzgor do sotočja Soče in Tolminke ter navzdol mimo sotočja Soče in Idrijce proti elektrarni. Med vožnjo po modrozeleni reki smo prisluhnili zanimivim pripovedim kapitana, se razgledovali po lepi okolici in se okrepčali za nadaljnjo pot.Osrednji cilj izleta so bile Mengore, 453 m visok vrh z božjepotno Marijino cerkvijo in muzejem na prostem, ki vodi po sledeh prve svetovne vojne. Z izhodišča pri vasi Čiginj smo se na Mengore podali po romarski poti mimo kapelic križevega pota, ki so jih na novo postavili leta 2008 in jih krasijo mozaiki Marka Ivana Rupnika. Po uri hoda s kratkim premišljevanje ob postajah smo prispeli na vrh z lepim razgledom po okoliških krajih in gorah. Seznanili smo se z burno zgodovino Mengor kot kraja, na katerem se je skozi stoletja ohranjala romarska tradicija in budila narodna zavest. Ogledali smo si tudi cerkev, ki je bila po razdejanju med prvo svetovno vojno obnovljena po načrtih slikarja Toneta Kralja.Nazadnje smo obiskali bližnji kraj Volče, ki so s preko tisočletno zgodovino ena najstarejših slovenskih župnij, Mengore pa so njena podružnica. Izlet smo zaključili z mašo v župnijski cerkvi svetega Lenarta, po kateri smo od prijaznega gostitelja gospoda Metoda izvedeli še nekatere podrobnosti iz zgodovine kraja in cerkve. Za razliko od prihoda v Posočje po avtocesti mimo Nove Gorice smo se domov odpravili po dolini Idrijce.
BF
