V župniji Ljubljana-Polje, v katero je do leta 1980 spadala tudi podružnica Zadobrova, so leta 1999 ob petstoletnici prve zgodovinsko potrjene omembe cerkve izdali knjigo »Polje, kdo bo tebe ljubil …« s podnaslovom »Teh naših petsto let«. V njej predstavljen povzetek župnijske kronike daje podroben vpogled v zgodovino nekdanje skupne župnije. Povzemamo nekatere odlomke, ki omenjajo naselja v sedanji župniji Zadobrova in govore o številu prebivalcev, poškodbi cerkvenih stavb ob ljubljanskem potresu in odvzemu zvonov med prvo svetovno vojno.
V župniji Ljubljana-Polje, v katero je do leta 1980 spadala tudi podružnica Zadobrova, so leta 1999 ob petstoletnici prve zgodovinsko potrjene omembe cerkve izdali knjigo »Polje, kdo bo tebe ljubil …« s podnaslovom »Teh naših petsto let«. V njej predstavljen povzetek župnijske kronike daje podroben vpogled v zgodovino nekdanje skupne župnije. Povzemamo nekatere odlomke, ki omenjajo naselja v sedanji župniji Zadobrova in govore o številu prebivalcev, poškodbi cerkvenih stavb ob ljubljanskem potresu in odvzemu zvonov med prvo svetovno vojno.Župnija Devica Marija v Polju je bila ustanovljena leta 1783 iz dela šempetrske župnije. Takrat sicer naselja s tem imenom še ni bilo, šele po letu 1900 se je namreč izločilo iz naselja Slape. Ob ustanovitvi je župnija štela 1172 duš. Do leta 1900 se je njeno prebivalstvo potrojilo, saj so ob takratnem popisu v njej našteli 5214 ljudi. Za naselja na območju današnje župnije Zadobrova pa iz popisa leta 1900 izvemo naslednje številčno stanje: Zgornja Zadobrova 157, Spodnja Zadobrova 189 in Sneberje 261.
Ljubljano in okolico je na veliko noč, 14. aprila 1895, prizadel rušilni potres. Poljska kronika za ta dan navaja: »Grozno razdejanje po cerkvi in krog cerkve. Enako poškodovane podružnice, osobito Kašelj sv. Andreja, zvonik je podreti. Zadobrova, raz zvonik križ vrglo, cerkev se zveže.« Naslednjega dne je pripisano: »V naši župniji so med privatnimi poslopji posebno prizadete Sneberje, najmanj pa Sp. Zadobrova, Zalog in Sp. Kašelj, a cerkev sv. Andreja Zg. Kašelj z zvonikom toliko, da se mora zvonik podreti.«
Med prvo svetovno vojno je cerkve v župniji tako kot drugod po deželi doletel odvzem zvonov za vojaške potrebe. V zapisu iz leta 1916 o tem beremo: »Novembra so vzeli zvonove. Začeli so jih pobirati v Kašlju, nato so jih v Zadobrovi zmetali z zvonika. Pri Devici Mariji so v soboto, 18. 11., ob 9.20 zvonili vsi zvonovi posamič, potem so skupaj zvonili sebi. Vojaki so manjše zvonove kar vrgli z zvonika, večje so najprej razbijali.« V nadaljevanju izvemo še, da so veliki zvon v Polju, ki je nazadnje zvonil 22. novembra 1916, to je dan po smrti cesarja Franca Jožefa, razbijali kar devet dni.
BF
