Brat Jožko je dober govornik in še boljši pevec. Ljudi nagovarja s svojo spontanostjo, neposrednostjo in doslednim tikanjem sogovornikov. Obenem jih zna z besedo in pesmijo usmerjati v svet duhovnosti. Zato se tudi mediji radi obračajo nanj za priložnostne misli in spodbude, posebej v prazničnem času. Na tokratnem srečanju je zbranim v lepem številu iz obeh župnij razgrnil svojo življenjsko zgodbo. Ozrl se je na vse postaje, od otroštva na Bohinjskem, šolanja in zaposlitve do kasnejšega študija in redovniškega življenja.
Mnoga otroška doživetja so ga zaznamovala z občutkom nevrednosti: očitki, da se ob grmenju zaradi njegove porednosti krega Bog, klečanje na koruzi zaradi razposajenosti pri večerni molitvi, nesrečni padec v cerkvi, razočaranje nad birmanskim darilom, alkoholizem v družini. Tudi v šoli je imel sprva težave zaradi disleksije. In ko se je izšolal in zaposlil v tovarni, je začel ponočevati in popivati. Kasneje pa se je vse to spremenilo. V službi so prepoznali njegovo sposobnost in ga nagovorili, da se je odločil za študij. Naključno poznanstvo z operno pevko Ksenijo Vidali je v njem prebudilo otroško ljubezen do glasbe in končal je štiri leta solo petja. Sostanovalec v študentskem domu in nekdanje dekle sta mu znova približala vero.
V okviru priprave na božič v Zadobrovi in Zalogu je bilo v sredo, 11. decembra 2019, v zadobrovški cerkvi adventno srečanje z bratom Jožkom Smukavcem, predstojnikom kapucinskega samostana v Škofji Loki. Sporočilo srečanja je bilo, da je vsak človek poseben in dragocen tak, kakršen je, in ne potrebuje posebnih sposobnosti, da bi bil sprejet in spoštovan.
Brat Jožko je dober govornik in še boljši pevec. Ljudi nagovarja s svojo spontanostjo, neposrednostjo in doslednim tikanjem sogovornikov. Obenem jih zna z besedo in pesmijo usmerjati v svet duhovnosti. Zato se tudi mediji radi obračajo nanj za priložnostne misli in spodbude, posebej v prazničnem času. Na tokratnem srečanju je zbranim v lepem številu iz obeh župnij razgrnil svojo življenjsko zgodbo. Ozrl se je na vse postaje, od otroštva na Bohinjskem, šolanja in zaposlitve do kasnejšega študija in redovniškega življenja.Mnoga otroška doživetja so ga zaznamovala z občutkom nevrednosti: očitki, da se ob grmenju zaradi njegove porednosti krega Bog, klečanje na koruzi zaradi razposajenosti pri večerni molitvi, nesrečni padec v cerkvi, razočaranje nad birmanskim darilom, alkoholizem v družini. Tudi v šoli je imel sprva težave zaradi disleksije. In ko se je izšolal in zaposlil v tovarni, je začel ponočevati in popivati. Kasneje pa se je vse to spremenilo. V službi so prepoznali njegovo sposobnost in ga nagovorili, da se je odločil za študij. Naključno poznanstvo z operno pevko Ksenijo Vidali je v njem prebudilo otroško ljubezen do glasbe in končal je štiri leta solo petja. Sostanovalec v študentskem domu in nekdanje dekle sta mu znova približala vero.Preko teh posameznikov, ki se jih s hvaležnostjo spominja, je postopoma doumel, da ima kljub svojim posebnostim pomembno vlogo v božjem načrtu, se notranje pomiril in odločil za posvečeno življenje. Tudi nam priporoča, da bi sebe doživljali pomirjujoče, se počutili vredne in sprejemali darove življenja, te izkušnje pa prenašali na bližnje, zlasti otroke. Adventni in božični čas nam ponujata lepo priložnost za to.
BF
