Predavatelj je spregovoril o pomenu bogoslužja in vlogi bogoslužnih sodelavcev, med katerimi so tudi bralci. Bogoslužje je vrhunec krščanskega življenja, pri katerem naj bi verniki polno, zavestno in dejavno sodelovali. Za takšno sodelovanje si morajo prizadevati, tudi s spoznavanjem svoje vloge, pridobivanjem čuta za občestvo in z izobraževanjem. Pravo držo bogoslužnih sodelavcev je gospod Krajnc slikovito ponazoril z verzom »Pojte Gospodu novo pesem«, ki ne spodbuja k vsakokratnemu petju pesmi z novim besedilom ali novo melodijo, pač pa nas nagovarja, da vedno znova slavimo Gospoda s prenovljeno dušo in iz vsega srca. Tudi božjo besedo moramo s takšnim odnosom poslušati, doživljati in oznanjati.
Bralci in bralke, ki občasno berejo božjo besedo, so le ena od treh vrst bogoslužnih bralcev. Drugi dve sta pripravniki na duhovništvo (bogoslovci) in tisti, ki jih v službo bralcev postavi škof ali duhovnik s posebnim obredom. V vsakem primeru naj bi bralca poleg vere odlikovalo tudi, da prebrano uresničuje v svojem življenju. Svojemu poslanstvu se mora posvečati s temeljito pripravo. Daljna priprava obsega poznavanje Svetega pisma in liturgije, slovenskega jezika in osnov javnega nastopanja. Bližnja vključuje pripravo na branje in razumevanje konkretnega svetopisemskega odlomka, neposredna pa pripravo tik pred branjem.
V ponedeljek, 27. januarja 2020, je bilo v Zadobrovi srečanje bogoslužnih bralcev. Župnijsko učilnico so napolnili domači bralci, pridružilo pa se jih je tudi nekaj iz Zaloga. Zbranim je predaval profesor liturgike na Teološki fakulteti v Ljubljani dr. Slavko Krajnc.
Predavatelj je spregovoril o pomenu bogoslužja in vlogi bogoslužnih sodelavcev, med katerimi so tudi bralci. Bogoslužje je vrhunec krščanskega življenja, pri katerem naj bi verniki polno, zavestno in dejavno sodelovali. Za takšno sodelovanje si morajo prizadevati, tudi s spoznavanjem svoje vloge, pridobivanjem čuta za občestvo in z izobraževanjem. Pravo držo bogoslužnih sodelavcev je gospod Krajnc slikovito ponazoril z verzom »Pojte Gospodu novo pesem«, ki ne spodbuja k vsakokratnemu petju pesmi z novim besedilom ali novo melodijo, pač pa nas nagovarja, da vedno znova slavimo Gospoda s prenovljeno dušo in iz vsega srca. Tudi božjo besedo moramo s takšnim odnosom poslušati, doživljati in oznanjati.Bralci in bralke, ki občasno berejo božjo besedo, so le ena od treh vrst bogoslužnih bralcev. Drugi dve sta pripravniki na duhovništvo (bogoslovci) in tisti, ki jih v službo bralcev postavi škof ali duhovnik s posebnim obredom. V vsakem primeru naj bi bralca poleg vere odlikovalo tudi, da prebrano uresničuje v svojem življenju. Svojemu poslanstvu se mora posvečati s temeljito pripravo. Daljna priprava obsega poznavanje Svetega pisma in liturgije, slovenskega jezika in osnov javnega nastopanja. Bližnja vključuje pripravo na branje in razumevanje konkretnega svetopisemskega odlomka, neposredna pa pripravo tik pred branjem.V zaključku je predavatelj podal nekaj praktičnih navodil glede priprave in načina branja ter odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Tako kot pretekla srečanja je tudi tokratno bralcem prineslo dodatno znanje in spodbudo za opravljanje njihovega poslanstva.
BF
