RAZMIŠLJANJE G. ŽUPNIKA - VELIKA NOČ, 12.4.2020
Dragi bratje in sestre!
Mnogi pravijo, da je letošnja velika noč drugačna in to drži. Je drugačna, ker smo izolirani, združeni v borbi z virusom in mogoče že naveličani te situacije in celo nejevolni, da ne moremo normalno praznovati. Res je, težka je ta preizkušnja za vsakega človeka, mogoče še bolj za tiste, ki nimajo vere in se ne zatekajo k Bogu, ampak poskušajo vse razumeti. Neka tema se je razgrnila nad svetom, nad človeštvom in smo se naenkrat znašli v drugačni situaciji. Prazniki torej niso drugačni, drugačna je situacija, v kateri se nahajamo. Upam, da nam bo ravno ta situacija pomagala, da ne bomo teh velikonočnih praznikov doživljali le na čustveni ravni, plitvo, površno, temveč nam bo Jezus Kristus pomagal, da se dotaknemo naše najgloblje smrti, teme in ugotovimo, da je premagana, da je grob prazen.Tako je tudi Marija Magdalena hitela zgodaj zjutraj h grobu, še v temi. Minil je praznik, ki je zaustavil judovski svet in ni dovolil, da bi dokončali Jezusov pogrebni obred, kot je bilo v navadi. Prekinil je na pol poti tako pomembno stvar, kot je bil pogreb. Ko je konec praznika in je spet »dovoljeno« gibanje in opravljanje del, se Marija Magdalena še naprej nahaja v temi in gre h grobu. To je pomembna simbolika, ker je naše biološko življenje usmerjeno h grobu, razkroju, trohnobi. Mnogi se sprašušejo, kako bo naš svet zgledal po epidemiji koronavirusa in napovedujejo ekonomsko krizo in mnogo drugih stvari, eni pa upajo, da se bomo kot človeštvo nekaj naučili in spremenili način življenja. Današnji evangelij nam nekako odgovarja na to vprašanje: nič bistvenega se ne bo zgodilo, ker epidemija koronavirusa ne more spremeniti človeškega srca. Strah, tema, omejitve, tesnoba, solze kažejo, da smo nemočni, da človeštvo nima odgovora, ko se sooča s smrtjo. Ko bo vsega konec, bomo spet v temi na poti h grobu, da bi dokončali svoje pogrebne obrede kot Marija Magdalena.
To kar nas spremeni, na neki način premakne moj način razmišljanja, je izkušnja praznega groba. Zelo zanimivo je, da tukaj še ni Vstalega Kristusa, nihče ne vidi Gospoda, vidijo pa prazen grob, ki slehernega spravi v začudenje. Ta grob pričuje, da se je zgodino nekaj nenavadnega, nenormalnega. Vstajenje Jezusa je popolnoma presenetilo njegove učence. In čeprav jim je Jezus o tem govoril, da bo vstal od mrtvih, niso pričakovali, da se to lahko v resnici zgodi. Zaradi tega praznični dnevi, ki jih nismo navajeni tako doživljati in niso za nas normalni, prinašajo v naše življenje pravi blagoslov, ker nam sporočajo, da se je zgodilo nekaj nenavadnega. Glejte, smrt je premagana in grob je prazen! Čeprav smo pričakovali šunko in hren, veliko hrane in srečanje s sorodniki, lepe obrede in veliko tolažbe, da pomirimo svoja srca in duše, vendar skrivnost vstajenja, ta novica o vstajenju Jezusa bolj vzemirja, ker se je zgodilo nekaj nepričakovanega.Kaj to za nas pomeni? Morda nekdo pričakuje zmago Jezusa na način, da bo konec epidemije, da bodo nehali ljudje umirati po svetu in se lahko spet vrnemo v prejšnje življenje. Jezus se je izročil v smrt, je sprejel nase moje in tvoje grehe, ki so ga ubili, ker nas je vzljubil. To kar me najgloblje uničuje, je greh. Zato epidemija, ki samo poudari dejtvo, da nosimo v sebi strah pred smrtjo, da smo sužnji, ne more nič spremeniti, ker nas ne osvobaja tega strahu, nasprotno, ga še bolj potencira. Lahko nekdo pri sebi ugotovi, da je narobe živel, da je šel v napačno smer. Kdo nas bo torej rešil ali kaj nas bo rešilo? Spoznanje, da nismo vsemogočni ampak ranljivi in krhki? To spoznanje je dobro izhodišče, da bi iskali naprej. Bog želi, da v naša srca prodre novica, da je grob prazen, da sta greh in smrt uničena in mi je podarjeno novo življenje. Ne oziraj se več nazaj, na svojo nemoč in pomanjkanje upanja, na svoje neštete padce v raznorazne grehe. V tem velikem hrepenenju po življenju smo se vedno soočali s smrtjo, z grehom, z naslednjim padcem. Danes nam Cerkev oznanja veselo novico, da je Jezus premagal greh, je uničil to sovraštvo, ki ga nosim v srcu, ta občutek nesmisla, ker nisem zmožen ljubiti, vsako zasvojenost, ki me usužnjuje in dela nesrečnega. Je vrgel proč vse te neumne predsodke, ki so mi do sedaj onemogočali, da bi se približal Bogu. Kristus je premagal vsako laž, ki nas zapeljuje. On je zdrobil verige smrti in nas vabi, da vstopimo v novo življenje. Bistvo teh praznikov je v obnovitvi krstnih obljub, odpovedi grehu in hudemu duhu, da bi s Kristusom začeli živeti na novo. Ali resnično veruješ, da te Bog ljubi do te mere, da je poslal v smrt svojega Sina, da ne bi ti umrl, da se ne bi ti pogubil za vedno?
Bratje in setre!
Edino ta ljubezen spreminja naša srca in nas osvobaja. Imamo priložnost, da bi spet globoko doživeli to Božjo ljubezen, mogoče zaradi okoliščin še gljoblje kot kadarkoli prej. Da bi verovali tej ljubezni, ki je edina resnica in nenazadnje, da bi postali priče te ljubezni v današnjem svetu. V svetu, ki doživlja paralizo zaradi strahu in ki je pripravljen prodati svobodo za občutek varnosti. Božja ljubezen, ki je razodeta v Vstalem Jezusu, nam ne jemlje svobode.Še ena stvar, ki me zelo tolaži. Ne vem če ste opazili, ampak tudi če so svetišča zakljenjena, cerkev je živa in praznuje, se zbira ob Božji besedi, odkriva pravi pomen družinskega bogoslužja in izkorišča družbene medije, da oznani veselo novico. To življenje se na pusti zaustaviti z nobenimi ukrepi, z nobenim strahom, vojno, pandemijo itp. Vir tega življenja je sam Jezus Kristus, Zmagovalec nad smrtjo, ki živi in kraljuje vekomaj!
Aleluja!
Vaš župnik
