Zakonca iz naše skupine, ki sta si uredila svoje drugo domovanje blizu Opatjega sela, sta kot poznavalca tega konca Slovenije pripravila pester program izleta. Začeli smo ga z jutranjim sprejemom pri njima in se potem odpravili na pohod po značilni kraški pokrajini do vzpetine Kremenjak na slovensko-italijanski meji. Z njenega vrha je lep razgled na Tržaški zaliv in kraška naselja v okolici, pogled pa seže vse do Julijcev. Po povratku smo se odpeljali v vas Sela na Krasu, kjer nas je čakala miza v osmici Pri Krčarju. Osmice predstavljajo gostinsko ponudbo domače hrane in vina, temeljijo pa na tradiciji izpred stoletij, ko je bilo kmetom dovoljeno, da so osem dni v letu prodajali viške vina brez davka. Utrujenim od poti in vročine nam je opoldanski postanek v osmici povrnil moči za nadaljevanje poti.
Popoldne smo obiskali Pomnik miru na Cerju, posvečen braniteljem slovenske zemlje. To je veličastna sedemnadstropna stavba v obliki trdnjave in stolpa, v kateri so predstavljena pomembna obdobja slovenske zgodovine od nastanka Brižinskih spomenikov preko prve in druge svetovne vojne do osamosvojitve. Te smo podrobno spoznali na vodenem ogledu in se z vrha stavbe naužili razgleda po bližnji in daljni okolici. Končna postaja naše poti pa je bilo duhovno središče Mirenski grad, ki obsega cerkev Žalostne Matere Božje, samostan lazaristov, hišo sester usmiljenk in Gnidovčev dom duhovnih vaj. V cerkvi smo se zbrali pri popoldanskem bogoslužju, po njem pa prisluhnili še razlagi lokalnega vodnika o zgodovini teh krajev.
V nedeljo, 13. junija 2021, smo se zakonci iz druge skupine podali na izlet na goriški Kras. Težko smo ga pričakovali, saj smo se zaradi epidemije vse leto srečevali na daljavo in je bila to končno spet priložnost za druženje v živo.
Zakonca iz naše skupine, ki sta si uredila svoje drugo domovanje blizu Opatjega sela, sta kot poznavalca tega konca Slovenije pripravila pester program izleta. Začeli smo ga z jutranjim sprejemom pri njima in se potem odpravili na pohod po značilni kraški pokrajini do vzpetine Kremenjak na slovensko-italijanski meji. Z njenega vrha je lep razgled na Tržaški zaliv in kraška naselja v okolici, pogled pa seže vse do Julijcev. Po povratku smo se odpeljali v vas Sela na Krasu, kjer nas je čakala miza v osmici Pri Krčarju. Osmice predstavljajo gostinsko ponudbo domače hrane in vina, temeljijo pa na tradiciji izpred stoletij, ko je bilo kmetom dovoljeno, da so osem dni v letu prodajali viške vina brez davka. Utrujenim od poti in vročine nam je opoldanski postanek v osmici povrnil moči za nadaljevanje poti.Popoldne smo obiskali Pomnik miru na Cerju, posvečen braniteljem slovenske zemlje. To je veličastna sedemnadstropna stavba v obliki trdnjave in stolpa, v kateri so predstavljena pomembna obdobja slovenske zgodovine od nastanka Brižinskih spomenikov preko prve in druge svetovne vojne do osamosvojitve. Te smo podrobno spoznali na vodenem ogledu in se z vrha stavbe naužili razgleda po bližnji in daljni okolici. Končna postaja naše poti pa je bilo duhovno središče Mirenski grad, ki obsega cerkev Žalostne Matere Božje, samostan lazaristov, hišo sester usmiljenk in Gnidovčev dom duhovnih vaj. V cerkvi smo se zbrali pri popoldanskem bogoslužju, po njem pa prisluhnili še razlagi lokalnega vodnika o zgodovini teh krajev. Pred odhodom domov smo se založili tudi s svežimi češnjami, nekateri v Mirnu, drugi pa v Goriških Brdih.
BF
