KRMARJENJE MED PUŠČAVO IN GOSPODOM
Neverjetno. Čas tudi v Parizu izredno hitro mineva. Za mano se dnevi, ki sem jih preživel z izmirskim nadškofom metropolitom msgr. Martinom Kmetcem Poznava se že 40 let. Četudi so šle najine poti različno, je ostala globoka povezanost.
V nedeljo sem prisluhnil pridigi, ki jo je imel za Slovence v Parizu. Primerjal je prvo postno nedeljo in drugo. V prvi smo srečali Jezusa v puščavi. Je potrebna razlaga? Na drugo pa smo bili z Njim na gori spremenjenja. Lahko bi rekli, da gre za dva življenjska, če že ne duhovna ekstrema. Vsak izmed nas krmari med tema dvema poloma. Na eni puščava (težave, skušnjave, šibkosti, bolečine), na drugi strani trenutki, ko se čutimo z Gospodom na »ti«.In postni čas je namenjen tudi temu, da vzamem v roke čopič svojega življenja in naslikamo nekaj lepega, s toplimi barvami. Ko delamo dobro drugim, v prvi vrsti nalagamo na »svoj račun«. Saj veste, kako je lep občutek, ko človek izpolni Njegovo zapoved ljubezni.
V nedeljo zvečer sva z nadškofom Martinom obiskala Ars, svetišče sv. Janeza Vianeja. Človek, ki je v preprostosti in ponižnosti izpolnjeval zapoved ljubezni. Kot župnik je postal svetnik. Na njegovem grobu sva se spomnila vseh župnikov tega sveta. Sam pa sem se v prvi vrsti spomnil in Bogu zahvalil za našega župnika Andrzeja in vse ostale župnike, duhovnike.
Sv. Janez Vianej, izprosi nam novih duhovnih poklicev!
Andrej Šegula,
zapisano v sredo,15. marca 2022 (Pariz)
