Pri svetem Jožefu bi lahko rekli, da sta se ti dve lastnosti združili v eno. Po eni strani, glede na to, da je bil mož Device Marije in Jezusov "oče", se je s samo vlogo zapisal kot veliki, pomemben, opažen. Po drugi strani pa, če pogledamo njegovo življenjsko držo, nič posebnega. Velikokrat v "drugi vrsti", neopažen, brez velikih besed. In ravno v tem me nagovarja. Njegova vloga ob Mariji in Jezusu mu ni "stopila v glavo". Ostal je na realnih tleh. In v tem vidim spodbudo za naše življenje, za naš postni čas. Ostati v stiku z življenjem.
Vsak svetnik je nekaj posebnega. Nekateri svetniki so se v zgodovino zapisali z velikimi črkami, poznamo pa tudi take, ki so postali svetniki zaradi "zvestobe v malem".
Pri svetem Jožefu bi lahko rekli, da sta se ti dve lastnosti združili v eno. Po eni strani, glede na to, da je bil mož Device Marije in Jezusov "oče", se je s samo vlogo zapisal kot veliki, pomemben, opažen. Po drugi strani pa, če pogledamo njegovo življenjsko držo, nič posebnega. Velikokrat v "drugi vrsti", neopažen, brez velikih besed. In ravno v tem me nagovarja. Njegova vloga ob Mariji in Jezusu mu ni "stopila v glavo". Ostal je na realnih tleh. In v tem vidim spodbudo za naše življenje, za naš postni čas. Ostati v stiku z življenjem.Sinoči, ko sem se vračal iz mesta, sem v sosednji ulici videl nekaj ljudi, mislim, da jih je bilo kakšnih deset, ki so si postiljali "postelje" na ulici, pod milim nebom. Ob pogledu nanje sem se spraševal, kdo so, od kod so prišli, kakšne so njihove zgodbe življenja.
Ja, na eni strani sv. Jožef, ki je dobro vedel, kaj pomeni biti brezdomec. In na drugi strani današnji "sv. Jožefi", ki iščejo, trkajo, prosijo.
In kje sem jaz v tej razpetosti življenja?
Andrej Šegula,
zapisano v soboto, 19. marca 2022 (Pariz)
