Uvodoma je opozoril na kritičnost sedanjih razmer z ugotovitvijo, da je bil slovenski medijski prostor v času Avstro-Ogrske pred dobrimi sto leti svetovnonazorsko mnogo bolj uravnotežen, kot je danes. Takrat sta pri nas izhajala dva politična dnevnika, klerikalni Slovenec in liberalni Slovenski narod. Danes je število dnevnikov in drugih medijev neprimerno večje, a je velika večina levo usmerjenih. Prav tako nista pluralni RTV Slovenija in Slovenska tiskovna agencija. Kot se je slikovito izrazil predavatelj, mediji bi morali biti okno v svet, a slovenski niso navadno, pač pa barvno okno, ki ponuja obarvano in popačeno sliko sveta. To je problematično, ker naši mediji pomembno sooblikujejo javno mnenje in s tem vplivajo na vodenje države. Stanje je posebej nezavidljivo v tiskanih medijih, ki jim zaradi selitve vsebin na splet upadata naklada in število bralcev. Odvisnost od kapitala in interesov lastnikov je zanje pogosto edina možnost preživetja, kar pa se močno odraža v uredniški politiki in vsebinah, ki jih objavljajo.
Letošnje drugo postno predavanje za župniji Zalog in Zadobrova je bilo v četrtek, 7. aprila 2022, ob 19. uri v Zalogu. Tokratni gost je bil profesor zgodovine, novinar in odgovorni urednik tednika DOMOVINA Tino Mamić. V predavanju z naslovom Kako do normalizacije medijev in kaj imamo kristjani pri tem je analiziral stanje slovenskih medijev in predstavil svoje videnje, kako to stanje izboljšati.
Uvodoma je opozoril na kritičnost sedanjih razmer z ugotovitvijo, da je bil slovenski medijski prostor v času Avstro-Ogrske pred dobrimi sto leti svetovnonazorsko mnogo bolj uravnotežen, kot je danes. Takrat sta pri nas izhajala dva politična dnevnika, klerikalni Slovenec in liberalni Slovenski narod. Danes je število dnevnikov in drugih medijev neprimerno večje, a je velika večina levo usmerjenih. Prav tako nista pluralni RTV Slovenija in Slovenska tiskovna agencija. Kot se je slikovito izrazil predavatelj, mediji bi morali biti okno v svet, a slovenski niso navadno, pač pa barvno okno, ki ponuja obarvano in popačeno sliko sveta. To je problematično, ker naši mediji pomembno sooblikujejo javno mnenje in s tem vplivajo na vodenje države. Stanje je posebej nezavidljivo v tiskanih medijih, ki jim zaradi selitve vsebin na splet upadata naklada in število bralcev. Odvisnost od kapitala in interesov lastnikov je zanje pogosto edina možnost preživetja, kar pa se močno odraža v uredniški politiki in vsebinah, ki jih objavljajo.Predavatelj hitre rešitve za to stanje ne vidi, je pa na primeru tednika DOMOVINA razložil, kako velja postopoma in vztrajno delovati v smeri pluralizacije medijev. Domovina je nastala kot gospodarski in politični spletni portal, potem pa so po načelu, da je vsaka kriza tudi priložnost, lani začeli izdajati še tiskan tednik. Prvo promocijsko številko so kot brezplačnik poslali slovenskim gospodinjstvom, letos pa so dodatno brezplačno številko posvetili izbiri na bližajočih se parlamentarnih volitvah. Na ta način pridobivajo naročnike, dodatno pa se pokrivajo z oglasi. Vizija tednika je sooblikovanje družbe, temelji uredniške politike pa so demokratičnost, krščanski etos in slovenstvo. Njihovi prispevki niso enostranski in manipulativni, pač pa kritični do vseh.
Tino Mamić je predavanje zaključil s prispodobo iz svetopisemske prilike o talentih. Da so prejeti talenti zelo različni, nihče pa ni brez njih, velja tudi v našem odnosu do dogajanja v družbi in medijih. Najbolj talentirani so poklicani, da se podajo v politiko ali ustvarjajo medijske vsebine. Tisti, ki ne želijo tolikšnega javnega izpostavljanja, lahko izražajo svoje mnenje s komentiranjem povedanega in objavljenega. Vsi pa imamo možnost, da medije, ki jim zaupamo, podpiramo kot naročniki in bralci. K spremembam na bolje v družbi in medijih lahko prispevamo le, če teh talentov ne zametujemo.
BF
