Pa nič hudega. V življenju je tako, da mora človek znati razločevati. Po drugi strani pa mi vsakodnevne situacije postavljajo še en izziv: biti tukaj. To ni vedno preprosto. Smo ljudje s spominom, prav tako pa s sposobnostjo načrtovanja, da ne napišem s sposobnostjo sanjanja o prihodnosti. In prav zaradi tega sedanji čas predstavlja tak izziv. Prevelik poudarek na včeraj ali jutri nas lahko »odpelje« in ne »vidimo« sedanjosti, drugače rečeno: ne živimo. In to sem si v teh dneh velikokrat ponovil. Živeti sedaj in tukaj. Zato sem brez slabega občutka »padel« v dogajanje na Malti, kjer smo se predstavniki iz 21 držav pogovarjali o katehezi v Evropi.
Za menoj je mednarodni simpozij na Malti, za menoj je obisk predstavnikov biblične skupine v Parizu. Delo, zaradi katerega sem tukaj, je bilo za nekaj časa »odmaknjeno« na stranski tir.
Pa nič hudega. V življenju je tako, da mora človek znati razločevati. Po drugi strani pa mi vsakodnevne situacije postavljajo še en izziv: biti tukaj. To ni vedno preprosto. Smo ljudje s spominom, prav tako pa s sposobnostjo načrtovanja, da ne napišem s sposobnostjo sanjanja o prihodnosti. In prav zaradi tega sedanji čas predstavlja tak izziv. Prevelik poudarek na včeraj ali jutri nas lahko »odpelje« in ne »vidimo« sedanjosti, drugače rečeno: ne živimo. In to sem si v teh dneh velikokrat ponovil. Živeti sedaj in tukaj. Zato sem brez slabega občutka »padel« v dogajanje na Malti, kjer smo se predstavniki iz 21 držav pogovarjali o katehezi v Evropi.Isti dan, ko sem se vrnil, je prišla biblična skupina. Ne samo, da kraji bogatijo človeka, ne samo kraji, ampak tudi ljudje in odnosi. In vse to se je v tem času prepletalo. Znamenitosti Pariza, odnosi, pogovori, klepeti. Kakšen dar. Koliko priložnosti, da odkrivamo Njegovo sled. Za Zahod tako hitro rečemo, da je sekulariziran, da je krščanstvo umrlo, da je Bog »umrl«. Moja izkušnja ni taka. Krščanstvo ni mrtvo, Bog ni umrl (če bi, saj bi to »občutili«, bi nam sporočili). Vse te zgodovinske znamenitosti, ki smo jih obiskali (od cerkva do zgodovinskih obeležij, ki jih je »zapisala« vojaška zgodovina), kažejo na vero ljudi. Tukaj so živeli (živijo) verni ljudje. V veri in ljubezni do Boga so gradili ta čudovita svetišča. Kljub temu da smo bili večkrat utrujeni, nas je notranjost teh božjih templjev pomirila, napolnila, »odpočili« smo se.
In zdaj, ko je vse to za menoj (Malta in obisk biblične skupine), ugotavljam, da je naše življenje eno romanje, eno popotovanje. In kako pomembno je, da imamo stvari »na pravem mestu«. In da imamo misli, besede in dejanja usmerjene v pravo smer.
Andrej Šegula,
Zapisano 6. maja 2022 (Pariz)
