Sveti Štefan je kot jeruzalemski diakon goreče oznanjal Kristusov nauk in se s tem zameril Judom. Ti so zato zoper njega naščuvali lažne priče, ga obtožili bogokletstva in obsodili na smrt s kamenjanjem. Slavimo ga kot prvega krščanskega mučenca. V sakralni umetnosti ga najpogosteje upodabljajo kot diakona s kamni na knjigi, ki jo drži v rokah. Tako ga prikazuje tudi kip na levem stranskem oltarju v naši stari cerkvi. Po izročilu naj bi z znamenjem križa ukrotil divjega konja, zato ga častijo kot zavetnika konj in konjarjev. Priporočajo se mu tudi mnogi rokodelci, med njimi zidarji, kamnoseki, tesarji in krojači, je pa tudi priprošnjik za srečno zadnjo uro.
Z blagoslovom konj pa je letos praznik svetega Štefana v Zadobrovi dobil nov poudarek. Ta običaj je sicer znan iz Nemčije že iz 10. stoletja, pri nas je o njem prvi poročal Valvazor v 17. stoletju, zdaj pa je v navadi v mnogih slovenskih krajih. Zadnja leta tudi v našem kraju in okolici konjereja pridobiva na pomenu, zato se je pojavila pobuda za blagoslov konj na štefanovo. Naletela je na dober odziv, saj se ga je je udeležilo štirinajst konjenikov s konji, z odobravanjem pa so ga pospremili tudi prisotni župljani. Načrt je, da blagoslov postane tradicionalen in pritegne še več lastnikov konj.
Na praznik svetega Štefana, 26. decembra 2023, smo v Zadobrovi počastili tudi dan samostojnosti in enotnosti, poleg tradicionalnega blagoslova soli pa je bil v župniji letos prvič tudi blagoslov konj.
Sveti Štefan je kot jeruzalemski diakon goreče oznanjal Kristusov nauk in se s tem zameril Judom. Ti so zato zoper njega naščuvali lažne priče, ga obtožili bogokletstva in obsodili na smrt s kamenjanjem. Slavimo ga kot prvega krščanskega mučenca. V sakralni umetnosti ga najpogosteje upodabljajo kot diakona s kamni na knjigi, ki jo drži v rokah. Tako ga prikazuje tudi kip na levem stranskem oltarju v naši stari cerkvi. Po izročilu naj bi z znamenjem križa ukrotil divjega konja, zato ga častijo kot zavetnika konj in konjarjev. Priporočajo se mu tudi mnogi rokodelci, med njimi zidarji, kamnoseki, tesarji in krojači, je pa tudi priprošnjik za srečno zadnjo uro.Dan samostojnosti in enotnosti praznujemo v spomin na razglasitev izidov plebiscita o samostojnosti Slovenije 26. decembra 1990. Letos smo ga ob koncu praznične maše obeležili s petjem Zdravljice in molitvijo za domovino, ki je vključevala tudi prošnjo za modrost mož in žena, ki vodijo našo državo.
Z blagoslovom konj pa je letos praznik svetega Štefana v Zadobrovi dobil nov poudarek. Ta običaj je sicer znan iz Nemčije že iz 10. stoletja, pri nas je o njem prvi poročal Valvazor v 17. stoletju, zdaj pa je v navadi v mnogih slovenskih krajih. Zadnja leta tudi v našem kraju in okolici konjereja pridobiva na pomenu, zato se je pojavila pobuda za blagoslov konj na štefanovo. Naletela je na dober odziv, saj se ga je je udeležilo štirinajst konjenikov s konji, z odobravanjem pa so ga pospremili tudi prisotni župljani. Načrt je, da blagoslov postane tradicionalen in pritegne še več lastnikov konj.BF
