Izhodišče dopoldanskega dela poti je bila vas Vrtovin nedaleč od izvoza Selo z vipavske hitre ceste, cilj pa vzpetina Školj svetega Pavla, ki se dviga na pobočju Čavna nad vasjo. Mimo vinogradov, nasadov zorečih češenj in cvetočih travnikov smo se odpravili proti vrhu in se spotoma ob informativnih tablah seznanili z zgodovino tega območja. Poseljeno je bilo že v bronasti dobi, razcvet pa je doživelo v pozni antiki, ko je na planoti zraslo utrjeno rimsko naselje. Na vrhu smo se nekaj časa zadržali pri cerkvi svetega Pavla, posvečeni leta 1520 in obnovljeni v letih 1945 in 2014, ki je znana tudi kot prvi spomenik sprave v Sloveniji. Z roba planote smo se razgledali po Vipavski dolini in okoliških hribih. Na izhodišče smo se spustili po drugi, strmejši poti in si ob njej na južnem pobočju ogledali dobro ohranjen rimski vodni stolp, ki je služil tudi v obrambne namene.
Pot nas je v nadaljevanju vodila skozi Lokavec do izvira reke Hubelj nad Ajdovščino, ki je znano pohodniško izhodišče, ob njem pa je tudi naravoslovna učna pot. Naš naslednji cilj je bil kraj Šturje. Tam smo si ogledali trg pred cerkvijo s spomenikom duhovniku, literatu in mučencu Filipu Terčelju, potem pa še župnijsko cerkev svetega Jurija. Zaključni del poti smo opravili po Vipavi in okolici. Moči zanj smo si nabrali v gostilni Krhne, se nato sprehodili po Glavnem trgu in se vzpeli na grič Stari grad nad mestom. Na njem so ruševine gradu iz 12. stoletja. Z njega je lep razgled na Vipavo in zgornjo Vipavsko dolino, pogled pa seže tudi do polja pri Vrhpolju, kjer naj bi leta 394 potekala bitka pri reki Frigidus (ali Mrzli reki, kar naj bi bilo ime za reko Vipavo) med cesarjem Teodozijem, ki je vladal iz Konstantinopla, in novim cesarjem Evgenijem, ki ga je imenoval rimski senat. Zmaga prvega je pomenila dokončno prevlado krščanstva nad poganstvom v Rimu. Za umirjen zaključek izleta smo se sprehodili še ob izvirih reke Vipave za Lanthierijevim dvorcem in se potem odpravili proti domu.
Letošnja srečanja druge zakonske skupine smo pred poletjem zaokrožili z izletom v Vipavsko dolino. Izpeljali smo ga v soboto, 11. maja 2024, in na njem obiskali Školj svetega Pavla nad Vrtovinom, izvir reke Hubelj, Šturje in Vipavo.
Izhodišče dopoldanskega dela poti je bila vas Vrtovin nedaleč od izvoza Selo z vipavske hitre ceste, cilj pa vzpetina Školj svetega Pavla, ki se dviga na pobočju Čavna nad vasjo. Mimo vinogradov, nasadov zorečih češenj in cvetočih travnikov smo se odpravili proti vrhu in se spotoma ob informativnih tablah seznanili z zgodovino tega območja. Poseljeno je bilo že v bronasti dobi, razcvet pa je doživelo v pozni antiki, ko je na planoti zraslo utrjeno rimsko naselje. Na vrhu smo se nekaj časa zadržali pri cerkvi svetega Pavla, posvečeni leta 1520 in obnovljeni v letih 1945 in 2014, ki je znana tudi kot prvi spomenik sprave v Sloveniji. Z roba planote smo se razgledali po Vipavski dolini in okoliških hribih. Na izhodišče smo se spustili po drugi, strmejši poti in si ob njej na južnem pobočju ogledali dobro ohranjen rimski vodni stolp, ki je služil tudi v obrambne namene.Pot nas je v nadaljevanju vodila skozi Lokavec do izvira reke Hubelj nad Ajdovščino, ki je znano pohodniško izhodišče, ob njem pa je tudi naravoslovna učna pot. Naš naslednji cilj je bil kraj Šturje. Tam smo si ogledali trg pred cerkvijo s spomenikom duhovniku, literatu in mučencu Filipu Terčelju, potem pa še župnijsko cerkev svetega Jurija. Zaključni del poti smo opravili po Vipavi in okolici. Moči zanj smo si nabrali v gostilni Krhne, se nato sprehodili po Glavnem trgu in se vzpeli na grič Stari grad nad mestom. Na njem so ruševine gradu iz 12. stoletja. Z njega je lep razgled na Vipavo in zgornjo Vipavsko dolino, pogled pa seže tudi do polja pri Vrhpolju, kjer naj bi leta 394 potekala bitka pri reki Frigidus (ali Mrzli reki, kar naj bi bilo ime za reko Vipavo) med cesarjem Teodozijem, ki je vladal iz Konstantinopla, in novim cesarjem Evgenijem, ki ga je imenoval rimski senat. Zmaga prvega je pomenila dokončno prevlado krščanstva nad poganstvom v Rimu. Za umirjen zaključek izleta smo se sprehodili še ob izvirih reke Vipave za Lanthierijevim dvorcem in se potem odpravili proti domu.BF
