Nadškof se je zbranim najprej zahvalil za to, da namenjajo svoj čas in talente v dobro župnije in župljanov. Po predstavitvi prisotnih se je pozanimal o njihovem delu, potem pa izpostavil nekatere vidike sodelovanja v župniji. Po njegovem mnenju je za lepo bogoslužje pomemben ne le obred, ampak tudi priprava nanj, začenši s čiščenjem in krašenjem bogoslužnega prostora, vajami pevcev in pripravo bralcev. O branju v običajnem pomenu besede lahko govorimo, ko gre za branje uvodov ali prošenj, v primeru Božje besede pa je poslanstvo bralcev v njenem oznanjevanju. Ljudem namreč posredujejo, k čemu jih Bog spodbuja, na kaj jih opominja in kako jih tolaži. Glede oznanjevanja je spomnil tudi na priporočilo Frančiška Asiškega, da so vsi bratje dolžni oznanjati evangelij s svojim življenjem. Preneseno v naš čas to pomeni živeti po veri in oznanjati tudi izven cerkve in župnije. V ta namen pa ni potrebno početi nič posebnega, kajti vera se živi in ne kaže.
V okviru kanonične vizitacije v župniji se je nadškof Stanislav Zore v torek, 4. junija 2024, srečal tudi z župnijskimi sodelavci. Pogovor je tekel o aktualnih razmerah v župniji, Cerkvi in družbi.
Nadškof se je zbranim najprej zahvalil za to, da namenjajo svoj čas in talente v dobro župnije in župljanov. Po predstavitvi prisotnih se je pozanimal o njihovem delu, potem pa izpostavil nekatere vidike sodelovanja v župniji. Po njegovem mnenju je za lepo bogoslužje pomemben ne le obred, ampak tudi priprava nanj, začenši s čiščenjem in krašenjem bogoslužnega prostora, vajami pevcev in pripravo bralcev. O branju v običajnem pomenu besede lahko govorimo, ko gre za branje uvodov ali prošenj, v primeru Božje besede pa je poslanstvo bralcev v njenem oznanjevanju. Ljudem namreč posredujejo, k čemu jih Bog spodbuja, na kaj jih opominja in kako jih tolaži. Glede oznanjevanja je spomnil tudi na priporočilo Frančiška Asiškega, da so vsi bratje dolžni oznanjati evangelij s svojim življenjem. Preneseno v naš čas to pomeni živeti po veri in oznanjati tudi izven cerkve in župnije. V ta namen pa ni potrebno početi nič posebnega, kajti vera se živi in ne kaže.Precejšen del srečanja je bil namenjen tudi problematiki pomanjkanja duhovnih poklicev in posledicam, ki jih ima to za delovanje župnij. Stanje na tem področju izvira iz upadanja števila rojstev, ki smo mu priča že dolga leta, in splošnih razmer v družbi, v kateri primanjkuje ljudi v številnih poklicih. Po nadškofovih besedah bi poleg prošenj za duhovne poklice morali več prositi tudi, da bi vsak v svoji vlogi, npr. žene, moža, matere, očeta, otroka ali sodelavca, živel in delal po Božji volji. Ob tem, ko število duhovnikov še naprej upada, pa se bodo župnije morale v večji meri opreti na sodelovanje stalnih diakonov in še posebej laikov.
Srečanje smo zaključili s prijetnim druženjem in sproščenim pogovorom v župnijski učilnici.
BF
Nekaj utrinkov srečanja v priloženi FOTOGALERIJI.
