V Krakovu smo obiskali samostan sv. Faustine Kowalske. Po maši v samostanski cerkvi, kjer smo se še posebej zahvalili za 30 let zakona Marike in Robija, nas je izjemno nagovorilo mogočno svetišče Božjega usmiljenja. Ne vem zakaj, ampak samo ko si vstopil vanj, si čutil neizmerno božjo bližino, ko pa so naši pevci zapeli preprost napev, si imel občutek, kot da smo se potopili v božjo ljubezen. Tudi veliko svetišče sv. Janeza Pavla II, ki stoji v bližini, je bilo veličastno in sporočilno s svojimi mozaiki.
Pot nas je vodila naprej v staro mestece Lublin in v Pulawy, rojstni kraj našega župnika. Po evharistiji v domači cerkvi so nas na vrtu za hišo sprejeli njegovi domači. Kljub jezikovnim oviram je bilo to prisrčno srečanje dveh župnikovih družin, bratov in sester v Kristusu. Dan smo zaključili s tradicionalno poljsko hrano in pijačo.
Župljani Zadobrove in Zaloga smo zadnji teden v juniju poromali na Poljsko. Poleg znanih romarskih krajev smo obiskali tudi rojstni kraj našega župnika Andrzeja.
Kako smo doživeli to romanje si preberite v nadaljevanju.
Prvič sva se z možem in dvema hčerkama udeležila takega romanja. Nisva vedela točno, kaj naj pričakujeva. Toda tako bogatega tedna si nisva niti slučajno predstavljala.
Najprej nas je pot vodila v Wadowice, rojstni kraj Janeza Pavla II. Nagovorila nas je cerkev, kjer je bil krščen, predvsem pa muzej v njegovi rojstni hiši. Vse je vodilo do spoznanja, kako velik človek je bil, predan Bogu in sočloveku do zadnjega diha.
V Krakovu smo obiskali samostan sv. Faustine Kowalske. Po maši v samostanski cerkvi, kjer smo se še posebej zahvalili za 30 let zakona Marike in Robija, nas je izjemno nagovorilo mogočno svetišče Božjega usmiljenja. Ne vem zakaj, ampak samo ko si vstopil vanj, si čutil neizmerno božjo bližino, ko pa so naši pevci zapeli preprost napev, si imel občutek, kot da smo se potopili v božjo ljubezen. Tudi veliko svetišče sv. Janeza Pavla II, ki stoji v bližini, je bilo veličastno in sporočilno s svojimi mozaiki.Tretji dan smo si najprej ogledali mogočen grad Lancut, ki nas je presenetil ne le s svojo izjemno bogato notranjostjo, ampak smo lahko začutili tudi veliko zgodovino Poljske. Popoldan smo obiskali še romarsko božjo pot s čudodelno podobo Device Marije Tolažnice v Lezajsku. Izjemno bogato okrašena cerkev z mogočnimi orglami nam je približal simpatični frančiškanski pater, ki je s svojimi besedami navdušil prav vse.
Pot nas je vodila naprej v staro mestece Lublin in v Pulawy, rojstni kraj našega župnika. Po evharistiji v domači cerkvi so nas na vrtu za hišo sprejeli njegovi domači. Kljub jezikovnim oviram je bilo to prisrčno srečanje dveh župnikovih družin, bratov in sester v Kristusu. Dan smo zaključili s tradicionalno poljsko hrano in pijačo.V Varšavi smo najprej obiskali semenišče Redemptoris mater. Neverjetno kako so nas nagovorili sami prostori, dvorana in kapela, skupaj z besedami duhovnika, ki nas je sprejel. Za konec pa še sveta maša in nagovor našega župnika. Popoldan smo preživeli v starem mestnem jedru Varšave.
Zadnji dan smo namenili Marijinemu romarskemu kraju Czestochowa. Pri sveti maši smo se zahvalili za 39 let zakona Janeza in Magdalene. Čeprav to ni ravno moje izrazoslovje, ne vem, kako se drugače opiše trenutke, ko sem stala v kapeli z Marijino čudodelno podobo. Bili so res milostni trenutki. Izročiti se Mariji, ki bo prosila za nas svojega sina.
Pot proti domu je hitro minila, čeprav je bila dolga. Romarji smo si podelili svoja doživetja, svoje zgodbe, molili in peli.
Hvala Bogu, da smo lahko šli, hvala župniku, da nas je popeljal in Sv. Duhu, ki stalno vodi njegove besede, da nam kaže pot k Bogu kot pravi pastir.
Ana Česen
Oglejte si FOTOGALERIJO ROMANJA
