Spregovoril nam je o duhovnem zorenju v starosti. Poudaril je skrb za zdravje, kar je naša dolžnost. Opozoril nas je, da moramo sprejemati stvari takšne kot so, sprejemati svoje omejitve, ki pridejo z leti ali boleznijo. Pri tem pa se moramo veseliti tistega, kar je res dobro, biti zdravo ponosni na stvari, ki so nam v življenju uspele in biti za to hvaležni - to so trije stebri zdravega staranja.
Vsaka maša na začetku vsebuje molitev kesanja, kjer prosimo odpuščanja Boga in drug drugega – torej prosim odpuščanja in odpuščam tudi sam! Cerkev je prostor, kjer pri maši poravnam vse svoje stvari za nazaj, tudi v medsebojnih odnosih.
Med mašo je bila tudi možnost prejema bolniškega maziljenja, zato je kratko pojasnil tudi ta zakrament. Jezus s čudeži ozdravljanja nikogar ni pošiljal v večnost, ampak mu je omogočil boljše življenje; tako tudi ta zakrament ozdravlja, oziroma olajša sprejetje bolezni. Zakrament je prejelo veliko prisotnih župljanov.
Popoldne se je ob profesorju Jožetu Ramovšu v župnijsko učilnico nagnetlo šestdeset starejših župljanov.
Spregovoril nam je o duhovnem zorenju v starosti. Poudaril je skrb za zdravje, kar je naša dolžnost. Opozoril nas je, da moramo sprejemati stvari takšne kot so, sprejemati svoje omejitve, ki pridejo z leti ali boleznijo. Pri tem pa se moramo veseliti tistega, kar je res dobro, biti zdravo ponosni na stvari, ki so nam v življenju uspele in biti za to hvaležni - to so trije stebri zdravega staranja.Vzpodbudil nas je, naj razmislimo in povemo drug drugemu, kaj je tisto, kar nas trenutno »gor drži«, za kar smo hvaležni. In resnično smo o tem živahno razpravljali, si to tudi podelili med seboj in nato hvaležno položili na oltar pri sveti maši.
Pri sv. maši nam je brat Primož razložil poudarke posameznih delov maše, ki je praznik proslavljanja Jezusovega vstajenja.
Vsaka maša na začetku vsebuje molitev kesanja, kjer prosimo odpuščanja Boga in drug drugega – torej prosim odpuščanja in odpuščam tudi sam! Cerkev je prostor, kjer pri maši poravnam vse svoje stvari za nazaj, tudi v medsebojnih odnosih.Drug dogodek, ki ga je opisal brat Primož, je prinašanje darov na oltar. Tja prinesemo sad zemlje in trte ter dela naših rok, kot kruh in vino – a ne le to, vse naše delo je vsebovano v tem! Zato bi te darove morali prinašati skozi cerkev in bi tako simbolno vsi verniki položili na oltar vse svoje življenje.
Tretji dogodek je obhajilo. Veličasten dogodek, ko v svojih rokah, kot v jaslicah, držim samega Boga, Kristusovo telo, kar potrdim z amen. Jezus v hostiji nam daje moč, želi nas narediti čim bolj božje. »Prevzemi me v celoti, da bom ljubil tako, kot ljubiš Ti«, je molitev, ki nam jo je svetoval ob zaužitju obhajila.
In zadnji dogodek so zaključne besede, ko duhovnik reče »Pojdite v miru«; tako nas pošilja v svet oznanjat veselo novico, z vsem, kar smo pri maši prejeli.
Med mašo je bila tudi možnost prejema bolniškega maziljenja, zato je kratko pojasnil tudi ta zakrament. Jezus s čudeži ozdravljanja nikogar ni pošiljal v večnost, ampak mu je omogočil boljše življenje; tako tudi ta zakrament ozdravlja, oziroma olajša sprejetje bolezni. Zakrament je prejelo veliko prisotnih župljanov.PB
------
Četrtkov večer je bil namenjen mladim. Zbralo se nas je okrog 40.
Gost večera je bil brat Luka Modic. Na svoj poseben način nam je spregovoril o poslanstvu in nam predstavil svojo življenjsko pot. 
Pripravil nam je pravi mini katoliški stand up! Večer je bil zelo vesel, smeha ni manjkalo.
Pripravil nam je pravi mini katoliški stand up! Večer je bil zelo vesel, smeha ni manjkalo. Sledil je še sproščen pogovor ob pici in prigrizkih. Kljub temu, da smo se veliko smejali, smo domov odšli še bolj prepričani v to, da ima naše življenje smisel in da lahko vedno najdemo pravo pot, tudi če se vmes izgubimo in nekoliko zatavamo.
Hvala, brat Luka!
KB
Urednik
