Spomnil nas je na del evharistične molitve, ko duhovnik z razprostrtimi rokami kliče Svetega Duha, ki naj nas po prejemu Kristusovega telesa in krvi združi v eno. Na mene je torej bil klican Sveti Duh - ali se mu odprem, pustim, da se naseli v meni? To se pokaže takoj po koncu maše, ali se bom odprl drugim, ali pa bom zaprt sam vase takoj zapustil prostor.
Oba sta iskala resnico v različnih ideologijah in duhovnostih, Matjaž predvsem v "new age". Prišel je do spoznanja, da vsa pravzaprav gradijo na tvojem egu in želijo iz človeka narediti boga. Milado, ki ima rada naravo, je nagovarjal panteizem, vendar je čutila, da obstaja še nekaj več. Po dvanajstih letih pogovarjanja z neznanim bogom, je po božji milosti odkrila Jezusa. To je takoj želela podeliti tudi z drugimi, zato je sedaj tudi napisala knjigo.
V zaključni misli sta povedala, da nam Jezus ponuja vse, kar potrebujemo, le vstopiti je potrebno v odnos z njim, saj nas ves čas čaka in vedno znova kliče.
Zadnji dan misijona nam je brat Primož spregovoril o tem, da bi morali postajati drugačni, vedno bolj pristni, plemeniti ljudje, glede na to, kaj vse prejemamo v cerkvi. Zemeljsko življenje je čas zorenja za večnost.
Verujemo namreč v občestvo svetih, občestvo pa vedno pomeni, da smo v medsebojnih odnosih. V cerkvi nas Bog prav tako kliče v občestvo, pošilja nas drugega k drugemu. Že s krstom smo včlenjeni v cerkev - nismo člani, ampak smo včlenjeni v občestvo. Izpostavil je pozdrav miru pri maši, ko si medsebojno ne podarjamo svojega miru. Duhovnik izreče: "Gospodov mir naj bo vedno z vami", in podaja rok je potrditev tega Kristusovega miru. Pozdrav miru je potrditev, da želimo graditi občestvo, ki temelji na sprejemanju, spoštovanju, ljubezni.
Spomnil nas je na del evharistične molitve, ko duhovnik z razprostrtimi rokami kliče Svetega Duha, ki naj nas po prejemu Kristusovega telesa in krvi združi v eno. Na mene je torej bil klican Sveti Duh - ali se mu odprem, pustim, da se naseli v meni? To se pokaže takoj po koncu maše, ali se bom odprl drugim, ali pa bom zaprt sam vase takoj zapustil prostor.Kako bomo prepoznali, da smo postali velika, duhovna družina? Potrebujemo domačnost!
Kristjani, ki se zbiramo v cerkvi, k istim opravilom, na katere je klican isti Sveti Duh, prejemamo istega Kristusa, moramo biti odprti drug do drugega in ustvarjajti med seboj duh domačnosti! To danes svet potrebuje in tega je žejen! To je preroška drža nas kristjanov za današnji čas!
Po maši je bil pogovorni večer z dramsko igralko Milado Kalezić in Matjažem Črnivcem, generalnim tajnikom Svetopisemske družbe Slovenije.
Oba sta vero odkrila v zrelih letih. Poudarila sta, da je ateistična miselnost, da po smrti ni ničesar več, pravzaprav grozna, če jo vzameš zares, saj potem življenje nima nobenega smisla. Milada si je že kot otrok želela, da to ne bi bilo res in kasneje v življenju je odkrila, da so ljudje, ki verjamejo v večno življenje.
Oba sta iskala resnico v različnih ideologijah in duhovnostih, Matjaž predvsem v "new age". Prišel je do spoznanja, da vsa pravzaprav gradijo na tvojem egu in želijo iz človeka narediti boga. Milado, ki ima rada naravo, je nagovarjal panteizem, vendar je čutila, da obstaja še nekaj več. Po dvanajstih letih pogovarjanja z neznanim bogom, je po božji milosti odkrila Jezusa. To je takoj želela podeliti tudi z drugimi, zato je sedaj tudi napisala knjigo.Matjaža je še kot iskalca pretresla pridiga, kjer je duhovnik odgovarjal na vse njegove ugovore, kot bi mu bral misli. Ob koncu obreda je prosil za molitev in potem je začel hlastno prebirati sveto pismo. Drug dogodek, ki ga je zaznamoval, pa je bila rešitev pred smrtjo, ko je klical Jezusa.
Milada se je krstila v pravoslavni cerkvi. V cerkvi najdeš vse, kar potrebuješ za življenje, pravi Milada, zato zase tudi pravi, da ne hodi v cerkev, ampak da v njej živi.
Matjaž pravi, da je pomembno za kristjana, da je učenec, ker to pomeni ponižnost, da je na poti in da je poslan, da tudi druge ljudi naredi za Jezusove učence.
V zaključni misli sta povedala, da nam Jezus ponuja vse, kar potrebujemo, le vstopiti je potrebno v odnos z njim, saj nas ves čas čaka in vedno znova kliče.Po pogovoru je g. župnik Andrzej izpostavil Najsvetejše. S petjem slavilnih pesmi, branjem božje besede in molitvijo, češčenjem ter z blagoslovom se je misijon pred posvetitvijo cerkve zaključil.
PB
Urednik
