POSVETITEV CERKVE SVETIH ANGELOV VARUHOV V ZALOGU, 29.9.2024
Po slovesnem prihodu ministranta s križem, ostalih sodelavcev, duhovnikov, nadškofa Stanislava Zoreta ter narodnih noš, v nabito polno cerkev angelov varuhov v Zalogu, je domači župnik, Andrzej Gosek, predstavil kratko zgodovino gradnje. Dejal je, da smo potrebovali čas za zorenje, da bi se naučili, kaj pomeni biti Cerkev - da bi se naučili odpuščati in ljubiti drug drugega, kakor nas ljubi Jezus Kristus. Čeprav naša cerkev v umetniškem smislu še ni dovršena, je prosil nadškofa, da posveti cerkev, vse nas pa za molitev, da bi znali biti hvaležni, da postajamo Cerkev, skrivnostno Kristusovo telo.Nadškof je blagoslovil vodo in pokropil božje ljudstvo, stene cerkve ter oltar, kar spominja na krst. Sledilo je besedno bogoslužje ter homilija.
V nagovoru nam je gospod nadškof zaželel, da bi vera vsakega izmed nas postala pričevanje, da Bog prihaja tudi med ljudi današnjega časa in jim prinaša veselo oznanilo odrešenja in življenja.
Pojasnil je, kaj je posvetitev - da bomo mazilili stene cerkve in daritveni oltar s krizmo in tako ta prostor izvzeli iz posvetne rabe in ga namenili za opravljanje bogoslužja, za hvalnico Bogu. Tako smo bili maziljeni tudi mi pri krstu, ko smo vstopili v življenje božjega otroštva in pri birmi, da bi vse naše odločitve vodil Sveti Duh.Z razlago prebrane božje besede nam je pokazal, da morajo biti vrata naše cerkve odprta za vse, kajti cerkev je po posvetitvi Božja hiša in Bog nikogar ne zavrača! Pretresljiva Božja ljubezen in usmiljenje sprejema vsakogar! Če bi nas sprejemal po naših zaslugah, bi bila cerkev sedaj bolj ali manj prazna! Tako tudi mi kot občestvo ne smemo nikogar zavračati. Maziljenje, ki smo ga prijeli pri krstu in birmi, nas obvezuje, da se naša ljubezen in naša molitev širi na vse ljudi.
Po izpovedi vere so bile pete litanije vseh svetnikov, ki pokažejo, da smo tesno povezani z občestvom svetih.
Sledila je vstavitev relikvij blaženega Alojzija Grozdeta v oltarno mizo in posvetilna molitev. Med maziljenjem oltarja in štirih stebrov cerkve, je okrepljeni domači zbor čudovito prepeval psalm 83, Tempelj božji je svet.Nato je bila pokaditev oltarja, cerkvenega prostora in božjega ljudstva, ki je živo svetišče, kjer je sleherni vernik duhovni oltar.
Sledilo je pogrinjanje oltarja, ki označuje, da je le ta žrtvenik za evharistično daritev, kjer se obhaja Kristusova smrt in vstajenje, slavje zadnje večerje. Zato se oltar tudi slovesno okrasi. Razsvetlitev oltarja in cerkve pa nakazuje, da je Kristus luč, ki razsvetljuje Cerkev in po njej vso človeško družino.
Ob koncu smo se gospodu nadškofu zahvalili, da je posvetil našo cerkev in da nas s svojo predanostjo cerkvi in svojim zgledom opogumlja na poti vere. 
Gospodu župniku smo se zahvalili za vso vnemo in vztrajnost, s katero nas je pripeljal do današnjega praznika.
Gospodu župniku smo se zahvalili za vso vnemo in vztrajnost, s katero nas je pripeljal do današnjega praznika.Pred zahvalno pesmijo nas je gospod nadškof povabil, da prosimo za prav poseben blagoslov – za rodovitnost duhovnih poklicev v naši župniji.
Po zahvalni pesmi in zaključni pesmi Marija skoz življenje, ki je donela iz polne cerkve, smo se veselili pod šotorom ob cerkvi, na bogati pogostitvi in zelo prijetnem, občestvenem druženju.
PB
FOTOGALERIJA POSVETITVE CERKVE (Matjaž Maležič - v cerkvi)
FOTOGALERIJA posvetitve cerkve (Pavel Berden - s kora)
Urednik
