SVETOLETNO ROMANJE V OGLEJ, 22. 3. 2025
Ob letošnjem svetem letu je bilo v soboto, 22. marca 2025, romanje vernikov iz ljubljanske nadškofije v Oglej. Med njimi jih je bilo tudi 26 iz Zadobrove in Zaloga. Ti so pred osrednjo slovesnostjo v Ogleju skupaj z romarji s Fužin in iz Most obiskali tudi Gradež, po njej pa Škocjan ob Soči in Marijino svetišče na Vejni.
Mesto Gradež (it. Grado) ima svoj začetek v rimski dobi, v šestem stoletju pa je zaradi langobardske zasedbe svoj sedež tja prenesel oglejski patriarh. Kasneje je mesto prišlo pod beneško oblast, gradeški patriarh se je preselil v Benetke in pomen mesta je upadel. Med krajšim postankom so si romarji ogledali glavno mestno znamenitost baziliko svete Evfemije. Odlikujejo jo lepi talni mozaiki, na ogled pa je tudi krstilnica v sosednji osmerokotni stavbi. Iz Gradeža je kratka vožnja do Ogleja, ki je bil glavni cilj romanja. Oglej (it. Aquileia) je v 4. stoletju postal pomembno središče krščanstva in sedež škofije, kasneje oglejskega patriarhata, ki je obsegal tudi velik del slovenskega etničnega ozemlja in od koder so vero prejeli naši predniki.
V Ogleju se je zbralo približno 1700 romarjev. Večinoma so tja prispeli z avtobusi, nekateri s kolesi, skupina romarjev iz Škofje Loke pa celo peš po petih dneh hoda. V baziliki Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, ki jo po njenem posvetitelju patriarhu Poponu imenujejo tudi Poponova bazilika, je potekalo slovesno romarsko bogoslužje. Vodil ga je ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je v svojem nagovoru je poudaril, da sta tako sveto leto kot romanje v Oglej namenjena poživitvi krščanskega upanja. Vernike je spodbudil k odločitvi za kulturo življenja in jih prosil, da naredijo korak k osvobojeni veri, ki se bo kot sol in kvas širila med ljudmi (glej celotno besedilo nagovora). Bazilika zaradi velikega števila ni mogla sprejeti vseh romarjev, tako da so mnogi bogoslužje spremljali v preddverju in na prostoru za zunanje slovesnosti pred njo.
Slabo vreme je preprečilo načrtovani ogled zgodovinskih znamenitosti Ogleja, pač pa so se romarji na poti domov ustavili v Škocjanu ob Soči (it. San Canzian d'Isonzo), kjer so bili med preganjanjem kristjanov pod cesarjem Dioklecijanom v začetku četrtega stoletja usmrčeni mučenci Kancij, Kancijan in Kancijanila, znani tudi kot oglejski mučenci. Ob sedanji baročni cerkvi svetega Kancijana so ostanki zgodnjekrščanske bazilike z grobnico mučencev. Zadnji postanek ob povratku je bil v Marijinem svetišču na Vejni (it. Monte Grisa) na kraškem robu nad Trstom. Zgrajeno je bilo po zaobljubi tržaškega škofa Antonia Santina, da bo postavil svetišče v čast Mariji, če bo mesto obvarovano pred opustošenjem v drugi svetovni vojni. Veličastno in po svoji arhitekturi od daleč prepoznavno svetišče je bilo posvečeno leta 1966. Polni vtisov in duhovnih spodbud so se romarji nato odpravili proti Ljubljani.BF
