V torek, 11. marca zvečer, je bilo v zaloški cerkvi za obe župniji srečanje z gledališkim igralcem Pavlom Ravnohribom, ki je bil letošnji vabljeni gost postnega časa. Zbralo se nas je skoraj sedemdeset.
Pavle Ravnohrib je najprej opisal svoje korenine in skozi to tudi odgovarjal na nekatera vprašanja, ki smo mu jih že predhodno poslali. Predstavil nam je skromno, kmečko življenje, močno zaznamovano s krščansko vero in preganjanjem oblastnikov. Izpostavil je njihovega dolgoletnega župnika, gospoda Stanka Kapša, ki je bil osem let zaprt, ker je vedel za pobite domobrance po drugi svetovni vojni in ni upošteval navodila Udbe, naj to resnico proglasi za laž. Kljub temu pa je bil zgled odpuščanja in miline, saj ni nikoli nikogar sovražil in je vedno bil zagovornik vseh.
Od staršev, ki so veliko trpeli zaradi različnih bolezni, se je predvsem naučil spoštovanja do življenja.
Sam zase pravi, da je čisto navaden kristjan, vendar to v naši državi ni zaželeno, če si znana osebnost. Sam je postal znan, saj je dvaindvajset let na televiziji Slovenija vodil oddajo, kviz za šolarje, z naslovom Male sive celice ter je upodobil Prešerna v TV nadaljevanki in filmu o Prešernu. V intervjuju novinarke je na vprašanje, kaj bere, odgovoril, da vsak dan bere sveto pismo. Ko se je leta 2015 s kratkim video posnetkom v referendumski kampanji angažiral proti sprejemu novele zakona o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je bila to za oblastnike kaplja čez rob – odpovedali so vsakršno sodelovanje z njim, vodenje kviza so dodelili drugim.
Pavle Ravnohrib zato zdaj hodi naokrog, predvsem po manjših krajih in cerkvah ter opozarja pred tim. globalistično agendo, za katero stoji zahodni kapital. Agenda propagira splav, evtanazijo ter LGBTQ+. Posveča se tudi bralcem Božje besede, saj meni, da se je na tako branje potrebno duhovno pripraviti; prebrana mora biti razločno, da jo ljudje razumejo, predvsem pa ljudje zaznajo, kaj prihaja iz bralčeve notranjosti.
Vodilo v življenju mu predstavlja deset božjih zapovedi in pristnost odnosov.
Poslušalci so mu postavili še nekatera vprašanja, na katera je z veseljem odgovarjal.
Ob svoji mami, ki je v letih bolezni in nepokretnosti ogromno molila, je spoznal vrednost molitve. Zato pravi, da je najlepša stvar, ki jo lahko darujemo drugemu, prav molitev. Na zadnje vprašanje, kako oznanjati v današnjem svetu, je preprosto odgovoril, da predvsem s svojim življenjem, življenjem v odnosu do Boga. Kajti če živimo v odnosu z Bogom, to seva tudi navzven. In od tam izvira vse, tudi morebitno pričevanje z besedo.
PB