TOMAŽEV VEČER O UMETNI INTELIGENCI IN Z NJO POVEZANIH IZZIVIH, 20. 1. 2026
Tomažev večer v torek, 20. januarja 2026, je bil namenjen aktualni temi – umetni inteligenci in izzivom, ki jih ta prinaša na področjih umetnosti, etike, duhovnosti in pastorale. Udeležilo se ga je preko trideset poslušalcev iz Zadobrove in Zaloga.
Temo sta predstavila naš župljan Bogdan Filipič, ki se z razvojem in uporabo umetne inteligence ukvarja poklicno, in duhovni pomočnik in predavatelj Andrej Šegula, ki med drugim proučuje tudi uporabo sodobne tehnologije, vključno z umetno inteligenco, v pastorali. Prvi je uvodoma povzel razvoj umetne inteligence od njenih začetkov do danes, drugi pa potem v pogovornem delu večera z odgovori na vprašanja osvetlil duhovne izzive te tehnologije.Začetki umetne inteligence segajo v zgodnje obdobje elektronskih računalnikov, ko so se njihovi razvijalci začeli spraševati o zmožnosti strojev, da bi razmišljali kot ljudje. V nadaljevanju je bil poudarek na posnemanju človekovih zmožnosti, kot so zaznavanje, sklepanje in ukrepanje, ki so danes osnova za avtonomne robote in samovozeča vozila. Pomembni gradniki umetne inteligence so strojno učenje, računalniški vid in komunikacija v naravnem jeziku. Z njimi današnja tehnologija mnoge zahtevne naloge rešuje bolje od človeških specialistov, vendar ima tudi negativne učinke, npr. ogrožanje zasebnosti, družbene manipulacije in zlorabe v vojaške namene. Najnovejše poglavje razvoja pa je generativna umetna inteligenca, ki daje rezultate v obliki besedil, slik in videoposnetkov. Ker ne zahteva tehničnega predznanja in se je z njo moč sporazumevati v naravnem jeziku, se je že poslužujejo široke množice uporabnikov.
Pogovorni del smo začeli z opredelitvijo razlike med umetno in človeško inteligenco. Umetna inteligenca je skupek računalniških postopkov, ki nas poskušajo posnemati, ne morejo pa nas razumeti. Človek pa ima tudi zavest, čustva in dušo, kar vse ga bistveno razlikuje od stroja. Stvaritve umetne inteligence, ki so sicer na videz zelo podobne človekovim umetninam, ne nastajajo iz notranjega navdiha, ampak so rezultat posnemanja. Človeka sicer lahko usmerjajo v duhovnost, če vodijo k modrosti in refleksiji, vendar so verska spoznanja globoko osebna in ne rezultat algoritmov. In kje so meje umetne inteligence z vidika etike? Tam, kjer začne ogrožati človekovo dostojanstvo in svobodo. Ob napovedih nadomeščanja številnih poklicev z umetno inteligenco se nekateri tudi sprašujejo, če bo umetna inteligenca prevzela vlogo duhovnika. Kot pravi Andrej Šegula, ne, ker lahko le pomaga, ne more pa blagoslavljati. Zaključna misel je bila, da lahko tudi vera vpliva na nadaljnji razvoj umetne inteligence tako, da v središče tehnološkega razvoja postavi človeka in nas nauči, da moč brez ljubezni ni odrešujoča.(Ta prispevek je nastal brez uporabe umetne inteligence!)
BF
Nekaj fotografij Tomaževega večera
