Nekoga lahko slavimo, častimo, ga hvalimo, smo ga veseli, mu ploskamo. Drugega lahko ponižujemo, sramotimo, preklinjamo, ga sovražimo.Bog je Stvarnik vsega, zato je vreden vse hvale in časti. Ko se je rodil, so angeli peli: €žSlava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.€œTe besede sedaj v Slavi pri sveti maši ponavljamo tudi mi. Angeli so se veselili, da je Jezus postal človek, da bo človeštvo sedaj odrešeno. Za njimi so se veselili pastirji. Herod pa je Jezusa sovražil ter ga hotel umoriti. Jezusu so včasih ploskali in se ga veselili, kdaj drugič so kričali, da ga je trebe križati. Kaj pa mi? V slavi molimo: Hvalimo te; slavimo te; molimo te; poveličujemo te; zahvaljujemo se ti. Zakaj ga slavimo? Ker je Bog. Ker je nebeški kralj. Ker je vsemogočen. Jezusa slavimo, ker je postal človek, ker se je daroval za nas in nas odrešil. Ker nam odpušča, torej odjemlje grehe, ker je enak Očetu in Svetemu Duhu. Slavimo ga, ker je edino On €“ Bog resnično svet. Ker je najvišji in biva v večni slavi z Očetom in Svetim Duhom. Kot ustvarjena bitja naj bi Bogu vedno peli oziroma izrekali besede zahvale,. Čaščenja in slavljenja. Živa in neživa narava slavi Bog že s tem, da te stvari obstajajo, da se v njih vse odvija po Božjih zakonitostih in načrtih. Ljudje pa smo prejeli svobodno voljo in razum, zato naj Boga slavimo premišljeno, zavestno, s srcem in ljubeznijo. Ne samo takrat, ko pri maši molimo Slavo, ampak neprestano s svojim primernim življenjem in načrtno molitvijo.