Oktobra 2006 je v Zadobrovi odprl vrata župnijski atrij za katehezo Dobrega pastirja €“ med prvimi v Ljubljani. Letos (junija 2009) bomo zaključili tretje leto prve stopnje za otroke stare od tri do šest let. V posebej zanje pripravljen prostor, ki se imenuje atrij, prihajajo enkrat na teden za uro in pol.Kaj je na kratko kateheza Dobrega pastirja (KDP)?Ob elementih pedagogike montessori je katehezo Dobrega pastirja s sodelavkami razvila Sofia Cavalletti. Opazovala je otroke in je reku Marie Montessori (Otrok prosi odraslega: POMAGAJ MI, DA NAREDIM SAM!) dodala rek, povezan z otrokovo religioznostjo: Otrok prosi odraslega: POMAGAJ MI, DA SAM ODKRIVAM BOGA, SE MU PRIBLIŽAM, GA SPOZNAVAM!Odkrila je, da se otrok veseli odnosa z Bogom, da je sposoben zbranosti in molitve, da zmore videti nevidno, se čuditi, da je sposoben ljubiti in sodelovati z drugimi pri treh letih, verjetno tudi že prej.Vse delo pri katehezi prežema prepričanje, da govori Bog, kadar beremo Sveto pismo. Zato je atrij, kjer se kateheza odvija, bolj podoben cerkvi kot tradicionalni učilnici. To je svet kraj, kjer srečujemo Boga v besedi in dejanju. Sofia Cavalletti pravi, da je vsa kateheza na neki način bogoslužje Božje besede, kajti otrokom oznanjamo Božjo besedo iz Svetega pisma. Ob branju pri predstavitvah vedno prižgemo svečo, ker je Božja beseda luč za nas.Poleg Božje besede, ki jo odrasli ponudi otroku za razmišljanje, obstaja še druga, posredna pomoč, ki sledi oznanilu: material. Ne gre za učni pripomoček za odraslega, ampak za pomoč otroku. Omogoča mu, da samostojno razmišlja o tem, kar mu katehet predstavi. Pogovor €“ meditacijo, ki jo je otrok začel skupaj z odraslim in z drugimi otroki, nadaljuje sam s svojim notranjim Učiteljem. Materiali niso le za učenje, ampak so pomoč za religiozno življenje. Zato se katehet umakne, da lahko pri otroku zavlada Božja beseda. Ko je otrok sam z materialom, ki ga samostojno izbere in si ga pripravi, DELA. V atriju torej delamo €“ se ne igramo!Pred Božjo besedo smo vsi poslušalci sporočila: odrasli in otroci! Le eden je Učitelj. Zato moramo otroku in sebi dati čas, prostor in mir, da nas sporočilo doseže na skrivnem €“ v srcu. Zato otroka pri delu ne smemo motiti!Atrij je torej okolje, pripravljeno za versko vzgojo. Tu otrok najde vse, kar sreča v cerkvi, in še marsikaj več. Tu najde Dobrega pastirja, ki nudi svojo stalno prisotnost, varnost in zaščito. Spozna, kdo so ovce Dobrega pastirja in kje ga srečujejo. Vse na policah mu je dosegljivo, vlada stalen red, da najde material, s katerim želi delati in ga tudi vrne na pravo mesto, ko konča z delom.Material je po policah razdeljen tematsko: polica z barvicami, lepili, papirjem, itd.; polica z materialom iz vsakdanjega življenja: vrčki za pretresanje, prelivanje, dolga pinceta za prelaganje, sličice svetnikov; polička s predmeti za krst in knjižica z molitvijo, sveče; polica z zgodbami Jezusovega življenja, njegove prilike in knjižice z ustreznim besedilom; Bogkov kot, kjer sledimo cerkvenemu letu z barvo prta, sliko, kipom in ustreznim besedilom na stojalu. V atriju prepevamo, si pripovedujemo, kar smo opazili v cerkvi, beremo karte in povemo Bogu, kar se poraja v naših srcih. Oltarni del omogoči otroku, da sam pripravi vse za mašo; na posebni polici so materiali za svetopisemsko geografijo, na drugi pa vse, kar je v zvezi z mašo: mašni plaščki liturgičnih barv, duhovnikova oblačila, predmeti za mašo.Materialov je veliko in čas večkrat prehitro mine. V atriju otroci doživijo mašo na poseben način: vse pripravijo sami, nato sodelujejo z duhovnikom ves čas obreda. Z izkušnjami iz atrija bodo lažje sledili dogajanju pri obredih v cerkvi. Starši, pripeljite svoje otroke! Nada Jeromen
