V nedeljo popoldan, 14. junija 2009, so sodelavci naše župnijske Karitas pripravili srečanje bolnih in ostarelih naše župnije. Srečanje se je začelo popoldan ob 16. uri s sveto mašo v stari cerkvi. Posebej smo bili veseli, ker se nam je pridružila Hrvatova mama, ki je v petek, 19. junija 2009 dočakala častitljivih 100 (sto) let. VSE NAJBOLJŠE!Na koncu maše je naša pesnica Vera Štebe prebrala pesem, g. Štefan Trajbarič pa je slavljenki izročil priložnostno darilo.Potem so se skoraj vsi ustavili še na prigrizku, pijači in klepetu.Vsi skupaj smo ob zaključku prijetnega popoldneva zapeli slavljenki še "Kol'kor kapljic, tolko let". RELATIVNOST ČASAKo sem deset jih štela,mi petnajstletniki so zrelo delovali,in tiste, ki takrat imeli so jih osem,poznala nisem,a prav se mi je zdelo,da oni vedeli so, kdo sem.Ko sem šestnajst jih dopolnila,so dvajsetletni mi pomenili starost,ki je morda ne bom nikoli premostila,saj takrat sem si le to želela,da bi jih osemnajst imela.Pri petindvajsetih le malokdaj osmrtnice sem brala,pri tistih, ki umrli stari so okoli šestdesetih letse mi je zdelo pozno,čeprav so drugi modrovali,da je pokojnik moral mlad na oni svet.To zame ni veljalo,saj šestdeset sem ocenila za starost,ki ljudi prazne naredi,brez radosti, brez ljubkovanja,brez smeha in pričakovanja.¨Sedaj, ko sama v šestdesetih sem,mladosti res ni več,a nič zato, saj zdaj to vem,da ostale so mi sanje,veselje do življenja, radostno pričakovanje,ljubezen do vseh teh ljudi, ki z mano skupaj mladi so biliin do vseh tistih, ki skoz mene v to življenje so prišli.Zato starost, pozdravljam te, imam te rada,vem, da boš dobra z mano, a tam globoko v duši bom ostala €œmlada€.In če za starost bi lahko si kaj želela,je le prošnja ta: Bog daj,da punčka v menido konca z mano bi bila! Vera Štebe