Ko pri sveti maši javno priznamo svojo grešnost in poprosimo vso nebeško druščino za pomoč, se obrnemo k trem Božjim osebam za prizanesljivost, za usmiljenje, za odpuščanje grehov.

S prvim vzklikom: GOSPOD, USMILI SE se obrnemo k nebeškemu Očetu in ga prosimo, naj se nas kljub naši grešnosti usmili. Je naš Oče, in ga prosimo naj nas razume, naj nam prizanese, naj nam odpusti.

Nato prosimo drugo Božjo osebo, JEZUSA, z vzklikom. KRISTUS, USMILI SE. Jezus, ki je za nas umrl na križu, zadostil za naše grehe in nam že tolikokrat pri sveti spovedi odpustil, naj se nas usmili. Naj nam bo znova naklonjen, naj nam znova odpusti vse, kar smo ugotovili z izpraševanjem vesti; vse kar smo zagrešili v mislih, besedah in dejanjih.

S tretjim vzklikom se obrnemo k SVETEMU DUHU z besedami: GOSPOD, USMILI SE. Reči želimo: Gospod, Sveti Duh, usmili se nas. Koliko navdihov Svetega Duha smo zanemarili ali jih zavrnili. Kolikokrat nas je Sveti Duh preko Božje besede, preko različnih ljudi in okoliščin spodbudil k dobremu, pa smo se premalo potrudili, da bi storili tako, kot nas je spodbujal, zato moramo res iskreno poprositi: Gospod, Sveti Duh, usmili se.

Kratki vzkliki Gospod, usmili se, ki jih pojemo ali molimo naj vedno pridejo iz skesanega srca. Če so to res premišljene besede, jih izgovorimo glasno, da bodo res iskrena prošnja k Troedinemu Bogu za usmiljenje in prizanesljivost.