Pred posvetitvijo Srcu Jezusovemu in Marijinemu,
ki je bilo v soboto, 2. julija 2011, smo se pripravili s tridnevnico.
RAZMIŠLJANJE - prvi dan
Posvetitev oziroma izročitev Srcu Jezusovemu in Marijinemu ter redno obnavljanje posvetitve je odlična ŠOLA LJUBEZNI. Pri izročitvi gre za naš ljubeči in hvaležni odnos do Jezusa in Marije. Jezus nas je in nas še neskončno ljubi. Vse od učlovečenja do smrti na križu je bil en sam velik izliv Njegove ljubezni nad vse ljudi, ker pred Bogom nismo le številke, neki neznani ljudje iz množice, ampak do potankosti poznani in cenjeni in tako se ta ljubezen izliva prav na vsakega izmed nas. Vsak hvaležen človek bo Jezusu in Mariji LJUBEZEN vračal. In to ne le v čustvih, ampak v konkretnih dejanjih. Če hočemo iskreno ljubiti Jezusa, moramo ljubiti tudi vsakega bližnjega. Saj Jezus dovolj jasno pravi: Kako moreš reči, da ljubiš Boga, ki ga ne vidiš, če ne ljubiš bližnjega, ki ga vidiš. Naj nekdo še tako zatrjuje, da ljubi Boga, pa četudi opravlja vse mogoče pobožnosti, to ne more imeti vrednosti in zasluženja pred Bogom, če bližnjega ne ljubimo in mu ljubezni ne izkazujemo v povsem konkretnih dejanjih. Saj Jezus jasno pravi: Lačen sem bil, žejen sem bil, popotnik sem bil, bolan sem bil in mi niste pomagali. Česar niste storili bližnjemu, je enako, kot da meni niste storili. Kdor se posveti Jezusovemu in Marijinemu Srcu, ali se še bo, potem se pri Jezusu uči ljubiti bližnjega. Jezusov zgled je šola ljubezni, saj nas spodbuja k iskreni ljubezni do vseh ljudi, tudi do sovražnikov.
Posvetitev Srcu Jezusovemu in Marijinemu je tudi visoka šola ljubezni MLADIH do staršev, vzgojiteljev, učiteljev, revnih, žalostnih, obupanih ... Otroci in mladina se ob Jezusu lahko učijo in vzgajajo za ljubezen v konkretnih dejanjih do ljudi. Mlad človek potrebuje vzore, ideale. In kdo je lahko večji vzor kot učitelj vseh učiteljev - Jezus. Posvetitev Srcu Jezusovemu in Marijinemu krepi in poglablja medsebojno ljubezen zakoncev, posebej, če se za posvetitev odločita oba - mož in žena, oziroma cela družina. Vsak dan obnavljamo posvetitev s kratko molitvijo. In zopet ne moremo živeti drug z drugim nestrpno, v prepiru, sovraštvu, v slabih medsebojnih odnosih, a hkrati trditi, da ljubimo Jezusa in Marijo. Nujno mora priti po porušenju dobrih odnosov do sprave, odpuščanja, vzpostavitve lepih odnosov.
Misel: Jezus ljubi mene, ljubi sozakonca, ljubi otroke, torej jaz nimam PRAVICE, da bi preziral ali bil jezen na nekoga, ki ga zelo ljubi Bog. Jezus človeka vedno znova spodbuja k ponovni graditvi lepih odnosov. Jezusov zgled je torej tudi zakoncem stalna spodbuda za krepitev medsebojne ljubezni. Posvetitev sicer nalaga nekaj osebnega napora, spreobrnjenje, stalno prizadevanje za ljubezen do Boga in bližnjega, a se bogato obrestuje že na zemlji. Duša, ki gradi ljubeče odnose do Boga in bližnjega, uživa že sedaj notranji mir, veselje in upanje. Prejema mnoge milosti, dobiva moč za prenašanje težav tako v družini kot v drugih skupnostih, da se gradijo lepši odnosi.
RAZMIŠLJANJE - praznik apostolov Petra in Pavla
Ob zgledu apostolov Petra in Pavla v pripravi na posvetitev Srcu Jezusovemu in Marijinemu potegnimo vzporednice: Pri posvetitvi SJM se vsak kandidat odloči, da se bo trudil bolj dosledno kot doslej izpolnjevati pet področij duhovnega življenja, in sicer: 1. da si bo prizadeval še bolj dosledno živeti po smernicah evangelija, 2. da se bo trudil še bolj zavzeto obhajati nedelje in praznike, 3. da bo vsak dan molil kratko molitev za vsakdanjo izročitev sebe Bogu, 4. da bo rad molil rožni venec in opravljal pobožnosti prvih petkov in prvih sobot in 5. da si bo prizadeval za ljubezen v družini in se bo trudil za pomoč ljudem v duhovni in telesni stiski.
Pri posvetitvi Srcu Jezusovemu in Marijinemu gre torej za bolj načrtno in dosledno izpolnjevanje tega, kar je praktično naloga vsakega kristjana. Apostola Peter in Pavel, pa sta od srečanja z Jezusom naprej v celoti posvetila svoje življenje Bogu, ne samo nekaj minut na dan. Ne samo nekaj praktičnih krščanskih nalog. Ne samo neka dela, ampak sta mu posvetila 24 ur na dan. Neutrudno oznanjevanje Jezusovega nauka in to cela desetletja; posvetila in darovala sta mu vse napore težkega potovanja, dneve in leta zapora, lakoto, žejo, prenašanje mraza, vročine, lakote, žejo; to, da sta bila večkrat vklenjena v verige, kot smo slišali v berilu, bičanja, zasliševanja pred sodniki in končno Peter križanje, Pavlu pa so odsekali glavo. Kako malo Kristus želi, ko nas vabi k posvetitvi, oziroma izročitvi, v primerjavi s tem kar sta mu darovala apostola Peter in Pavel. In vendar se mnogi ne odločijo za ta korak. Koliko napora je človek pripravljen vložiti v učenje, v službo, v praktično delo, samo, da bi nekaj zaslužil. Leta in leta smo pripravljeni delati, samo da bi zgradili hišo, si kupili avtomobil ali druge dobrine. Za tako velike dobrine, kot nam jih obljublja Jezus, če se z Njim tesneje povežemo po prejemu zakramentov, če se potrudimo za nekaj več molitve, če obhajamo prve petke, če lepo obhajamo nedelje in praznike in se potrudimo za več ljubezni do Njega, pa to tako težko storimo. Vse kar si pridobimo z življenjskim garanjem, bomo morali zapustiti drugim. Kar pa storimo za večjo ljubezen do Boga, nam bo edino lahko omogočili večno srečo. Lahko bi rekli, da tako skrbno zbiramo pesek, bisere pa zavržemo.
RAZMIŠLJANJE - tretji dan
Nekateri, ki želijo postati umetniki, skušajo natančno posnemati določenega vzornika. V ta namen študirajo, opazujejo dela svojega vzornika - umetnika, razmišljajo kako bi v svoja dela vnesli njegov stil, njegove poteze, saj mislijo; če je on postal cenjen zaradi tega stila, bom tudi jaz. Mnogi mladi arhitekti se navdihujejo na primer pri velikem mojstru - umetniku Plečniku. Podobno se marsikateri mladi pevec trudi posnemati določenega pevca v načinu petja, telesnih gibih, oblačenju, drži mikrofona in podobno. To posnemanje vzornikov lahko primerjamo posvetitvi Srcu Jezusovemu in Marijinemu; torej posnemati ju, vzljubiti ju, slediti jima. Kristjani smo naravnost povabljeni od samega Boga, da bi posnemali Jezusa kot človeka in nebeško Mater Marijo.
Posvetitev Srcu Jezusovemu in Marijinemu je v določeni meri prizadevanje, da bi Jezusa in Marijo v življenje bolj posnemali. Lastnosti, ki sta jih imela v času zemeljskega življenja bi si privzgojili tudi mi. Gre za posnemanje njunega zgleda ljubečega odnosa do Boga, za posnemanje njune pobožnosti, ponižnosti, resnicoljubnosti, vztrajne molitve, spolnjevanja Božje volje in pripravljenosti prenašati križe življenja. V teh in številnih drugih krepostih sta se odlikovala naša vzornika.
Ljubezen med možem in ženo - ali ljubezen med fantom in dekletom se poglablja ob medsebojnih srečanjih, ob pogovorih, ob medsebojnem sodelovanju, ko drug drugemu izkazujeta pozornost, ko z veseljem priskočita drug drugemu na pomoč, ko sta drug za drugega pripravljena žrtvovati čas, ljubezen in napor. Podobno se naša ljubezen do Jezusa in Marije krepi po molitvi, dobri udeležbi pri sveti maši, po sveti spovedi, obhajilu, obhajanju prvih petkov, po branju Svetega Pisma in po obhajanju različnih pobožnosti. Obhajanje prvih petkov razkriva veliko ljubezen Jezusa do nas. Po drugi strani pa obhajanje prvih petkov odkriva vso tisto človeško b
edo in nizke udarce, ko mnogi na to ljubezen naravnost pljuvajo in jo teptajo.
RAZMIŠLJANJE na dan posvetitve
Delavec v podjetju dobi redno plačo. Nekateri pa bi radi zaslužili še kaj več, zato delajo nadure; naredijo še kaj tega, kar ni strogo njihova dolžnost, delajo vestno, ne zapravljajo časa, zato dobijo še dodatek k plači, torej nagrado za vestno delo. Temu bi lahko primerjali posvetitev Srcu Jezusovemu in Marijinemu. Vsak kristjan je dolžan živeti po Božji volji, če hoče, da se zveliča. Jezus pa nam je dal še dodatno ponudbo; kdor se mu posveti, kdo se torej odloči za še bolj dosledno opravljanje nekaterih verskih dolžnosti, kdor naredi še kaj več, kot to kar je obvezno, zapovedano, ukazano in naročeno, bo prejel še mnogo več nebeške pomoči, bo deležen še večjega prijateljstva z Jezusom in Marijo.
Arški župnik Janez Vianej je posvetil župnijo Ars Marijinemu srcu in dal narediti Marijin kip. V kipu je bilo upodobljeno srce z vdolbino; v vdolbino srca je vložil list na katerega je napisal vsa imena prebivalcev župnije in jih tako izročil v Marijino varstvo. Vemo kakšno prerojenje je doživela ta župnija. Danes v duhu vlagamo v Jezusovo in Marijino Srce imena in priimke posameznikov in ene družine, ki se izročajo v njuno varstvo in zavetje. Do nedavnega, ko ni bilo računalnikov, smo pogosto uporabljali indigo papir, da smo na pisalnem stroju ali drugače naredili kopije. Takoj se je poznalo kateri spis je original in kateri kopija. Vsaka kopija je bila nekoliko slabša, bolj bleda. Podobno je z nami. Jezus je vzor, je ideal, mi pa smo povabljeni, da bi bili čim boljša kopija tega ideala, da bi Jezusa in Marijo čim bolj posnemali. Lahko smo dobra kopija ali komaj razpoznavna. Posvetitev Srcu Jezusovemu in Marijinemu pa je odločitev za prizadevanje, da bi bili čim boljša kopija - da bi bil vsak ki se njima posveti, čim boljši posnemovalec Jezusa in Marije.
Trud, ki je vložen v to prizadevanje Jezus bogato nagrajuje že na tem svetu, zlasti pa bo sledila nagrada po smrti. Vendar to prizadevanje ne sme biti v prvi vrsti zaradi povračila, ker ljubezen ne pričakuje povračila. Hvaležnost, ljubezen, hoja za Jezusom, izpolnjevanje Njegove volje naj bo motiv vsega prizadevanja. Vse to pa vodi človeka v nebesa. Amen.
