Spoštovani starši veroučencev!
Vidva, spoštovana starša, sta posredovala življenje svojemu otroku (otrokom). S tem sta bila Božja sodelavca, saj je Bog dal zakonitosti v človeško naravo, kako pride do spočetja, življenja in rojstva otroka. Vidva sta bila le Božja sodelavca in posredovalca življenja. Tako sta sprejela odgovornost za otrokovo zemeljsko življenje. Nenehno skrbita, da se mu kaj ne zgodi. Ko sta se odločila za krst, sta pred Bogom, pred oltarjem, pred botri obljubila in se obvezala, da bosta vsaj s takšno vnemo kot skrbita za njegovo telesno življenje, skrbela tudi za njegovo nadnaravno, božje življenje, ki se začne v človeku prav pri svetem krstu. To življenje milosti, svetosti, vere in ljubezni do Boga imenujemo „nadnaravno življenje“, saj človeku omogoči nadaljevanje življenja tudi po telesni smrti, v večnosti, v nebesih v najbolj srečnem stanju.
Letošnje pastoralno in veroučno leto bo papež razglasil kot leto vere. Vera je osebni, prijateljski odnos človeka z Bogom. Veren človek verjame, da Bog biva, redno utrjuje z Njim ljubezen z molitvijo, udeležbo pri maši, prejemom zakramentov ter izpolnjevanjem Njegove volje, ki je najbolj jasno in kratko izražena v Njegovih desetih zapovedih. LAHKO SI ZATISKAMO OČI PRED BOGOM IN SI DOPOVEDUJEMO, DA GA NI. ON KLJUB TEMU, DA GA POSAMEZNI LJUDJE ZANIKAJO, BIVA IN PAZLJIVO SPREMLJA VSAK NAŠ DAN, VSAKO NAŠE OPRAVILO.
Da leto vere ne bo samo v besedah in na „papirju“, storimo vsak na svojem področju nekaj konkretnega, da se okrepi in utrdi naš osebni odnos do Boga.
Če v družini tega še ne „prakticirate“, potem se za začetek odločite za naslednje:
a) Naj bo vsak dan v družini vsaj nekaj skupne molitve. Moliti molitve: Sveti angel, o Gospa moja, O Jezus, blagoslovi me ter Bogu povedati nekaj zahval za prejete dobrote in izreči nekaj prošenj za nadaljnjo pomoč, vam vzame manj kot pet minut na dan, družini pa bo lepa molitev gotovo naklonila veliko Božje pomoči - blagoslova.
b) Vsako nedeljo in praznik vsa družina z veseljem pridite k sveti maši. Zelo zgrešeno in nevzgojno je, če pošljete otroka k sveti maši, starši pa ne greste. Če je v srcu vera, potem udeležba pri sveti maši ni „obveznost“, ampak sreča, da smo lahko uro skupaj z Jezusom, da smo lahko pri Njegovi daritvi, da imamo možnost „načrpati“ v dušo nekaj nebeškega, nekaj Božjega. Cel teden naj bo priprava na nedeljsko mašo nizanje dobrih del, različnih odpovedi, molitev …
V nedeljo, 9. septembra 2012, bomo imeli ob 9h sveto mašo ob začetku veroučnega in šolskega leta. Starši, otroci in drugi domači z veseljem pridite k tej sveti maši, da bomo svoje prizadevanje izročili v Božje varstvo in Vsemogočnega prosili za pomoč.
Ko bodo srečanja za starše, se jih radi udeležite. Skupaj bomo iskali načine, kako bi veroučencem omogočili učinkovito napredovanje v veri in kako bi bili sami otrokom zgled in dobri vzgojitelji.
Lepo Vas pozdravljam in želim uspešno vzgojno in pastoralno delo!
Milan Grden, župnik
