Ko tam ob spomeniku tiho moliš
in zreš v podobo Vstalega,
spomin se vrača ti nazaj v čase,
ko naši dragi rajni, so med nami še bili.
In ob spominu nanje sklenejo se roke,
skoz ustnice se tiha prošnja oglasi:
"Sodnik jim bodi milosten, Gospod,
ko sprejmeš v svoje jih naročje,
tja k sebi, kjer več bolečine ni."
Podeli tudi nam spoznanje,
kaj v tem življenju treba je storit',
da v večnosti se bomo veselili
v družbi svetih in s Teboj vse dni.
MM
