Praznujemo nedeljo Kristusa kralja vesoljstva.
Na misel mi prihajajo kralji iz zgodovine, pravljic. Nekateri dobri, drugi manj. Večinoma pa je vsem skupno, da so živeli v bajnem bogastvu, z mogočno vojsko, ki je osvajala in širila ozemlje kraljestva, ter s podložniki, ki so v strahu trepetali, da bi ne zapadli pod kraljevo nemilost.
Moj Bog pa je drugačen kralj.
Njegovo kraljestvo je ljubezen, njegovo žezlo - mir. Čeprav stvarnik vsega na svetu, me pozna po imenu in mu ni vseeno zame. Da bi mi bil blizu, se je kot otrok rodil v naš svet. Zaradi mojih grehov, da bi me odrešil smrti, je zame trpel na križu in vstal.
Njegova ljubezen je brezpogojna in zastonjska. Ne da se je zaslužiti, osvojiti, mogoče jo je samo v veri sprejeti. Kar zmorem storiti dobrega, je v moči Njegove milosti, moj skromen odgovor, da bi mu bila blizu. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.
Tega, kaj se bo zgodilo na drugi strani, ko se bo zame vse prevesilo v večnost, ne vem.
Verujem, le verujem, da me čaka velika Ljubezen. Vem pa, da bom takrat uboga in siromašna, pustila Bogu, da bo pretehtal težo mojega življenja.
Verujem, tako verujem, da me bo sprejela Ljubezen. Odrešenik mi bo odprl vrata veselja, svoje luči.
Da, Oče, prihajam k tebi. Kakor otrok se bom vrgla v tvojo ljubezen, tvoja ljubezen me čaka.
Ne spominjaj se, moj Bog, naših slabosti, ne daj, da bi se oddaljili od Tebe.
MZ
