Vsaka sveta maša je ponovitev Jezusove daritve nebeškemu Očetu, kot se mu je daroval na veliki petek na križu na Kalvariji. Daritev pri sveti maši ima samo zunanjo podobo daritve drugačno. Obe daritvi sta enakovredni: daritev na križu je enakovredna daritvi svete maše.
Sveta maša pa mora biti tudi naša daritev. Jezusov del daritve pri maši predstavlja količina vina, ki ga duhovnik vlije v kelih, naš delež daritve pa kapljica vode, ki jo doda vinu.
Mi Jezusovi daritvi pridružimo daritev svojega življenja. Vse, kar smo doživeli, delali, storili dobrega ali pretrpeli, v mislih pri darovanju pridružimo darovom na oltarju (vinu in hostiji), da potem Jezus tudi naše življenje použije v svojo daritev nebeškemu Očetu.
Mi Bogu lahko darujemo prav vse, razen greha: vse vesele trenutke, vsako še tako drobno in na videz nepomembno delo, vsako razočaranje, vsako izgovorjeno besedo, vsako bolečino, vsako molitev, ponižanje, ki smo ga morda doživeli, počitek, branje, tudi gledanje primernega programa na televiziji, delo v službi, delo doma, medsebojno ljubezen zakoncev, skrb za otroke, pomoč bolnikom, vsak pozdrav drugega, druženje z drugimi ob kavi in drugih priložnostih, čakanje na postaji in podobno. Torej prav vse kar doživimo vsak dan, razen greha.
V srcu rečemo Jezusu: "Jezus v mašno daritev vključujem vse svoje življenje,"
ali povemo to Jezusu kako drugače.
Če takšno sodelovanje pri sveti maši ni že doslej redna praksa, potem se v letu vere potrudimo in vedno vključimo v Jezusovo daritev tudi svoje življenje.
(Tudi sveti trije kralji so Jezusu poleg zlata, kadila in mire darovali: dolgo potovanje, ves napor, strah in veselje.)
Župnik